Gorenjska

Karavanke

Karavanke so slikovita gorska veriga, ki se razteza vse od tromeje med Avstrijo, Slovenijo in Italijo pa do Hrvaške. V dolžini okoli 120 kilometrov so najdaljše gorovje v Sloveniji. Tri četrtine Karavank prekrivajo gozdovi, še posebej v vzhodnem predelu. Njihova slemena z najvišjim vrhom Stolom (2236 mnm), se raztezajo od Trbiža do Slovenj Gradca – Uršlja gora (1700 m) in Peca (2126 m), preko Vitanjško-Konjiških hribov, Boča, Donačke gore, Maclja na Hrvaško. Slovensko območje karavanškega pogorja delimo na Zahodne Karavanke, Severne Karavanke, Srednjekaravanško podolje, Vzhodne Karavanke, Južne Karavanke, Srednje Karavanke, Mežiško-Solčavske Karavanke, Vitanjsko-Konjiške Karavanke ter Boč z Donačko goro. Skupaj s Karnjskimi in Ziljskimi Alpami tvorijo Dravsko gorsko skupino. Skupaj s Kamniško-Savinjskimi Alpami pa tvorijo naravno ločnico med Gorenjsko in Avstrijsko Koroško. Promet čez Karavanke je bil že od nekdaj precej živahen. Danes so najpomembnejši cestni prehodi čez prevale Korensko sedlo (1073 m), cestni predor Ljubelj (1058 m), Jezerski vrh (1218 m) ter cestni in železniški predor pri Jesenicah. Veliko označenih planinskih poti in planinskih koč nudi številne možnosti za krajše ali daljše pohodniške izlete. Z vrhov se odpirajo prelepi razgledi na Celovec in okolico, Ljubljansko kotlino in Štajersko. Med pomembnejše vrhove v Karavankah spadajo Stol (2236 m), Vrtača (2180 m), Košuta (2133 m), Kepa (2143 m), Peca (2126 m), Veliki vrh v Košuti (2088 m), Košutica (1968 m), Begunjščica (2063 m), Golica (1835 m), Uršlja gora (1700 m), Klek (1754 m) in Dovška Baba (1892 m). Stol, najvišji vrh Karavank, spada med lažje ture v Karavankah, hkrati pa je izredno razgleden vrh. Tik pod vrhom je Prešernova koča (2174 m), 1000 metrov nižje pa Valvasorjev dom. Na pobočjih uspeva raznovrstna gorska flora, posebnost je pomladna zoisova vijolica, ki jo je odkril botanik Karel Zois. Karavanke so poznane po naravnih lepotah. Med njimi najbolj izstopajo nekatere erozijske oblike kot so amfiteatralni zatrepi dolin, npr. zatrepa Medvedji dol in Poden, globoka deber Čepa pod Malim Ljubeljem, slikovita Dolžanova soteska nad Tržičem ter vrsta sotesk v Zgornji Savski dolini. V mesecu maju na pobočjih ob vznožju vrha Golica (1836 m) cvetijo prelepe gorske narcise, ki predstavljajo pravo naravno čudo. V tem času so prostrane senožeti videti, kot bi jih zapadel sneg.

Vsa Slovenija

Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,
Državna pregledna karta merila 1 : 1.000.000, 1995
www.gu.gov.si

Najlepše - Najbolj zanimivo - Priporočamo

Golica - Koča na Golici

Golica je obmejna gora v Karavankah. Nahaja se na nadmorski višini 1835 metrov. Najprimernejši čas za obisk je v kopnem od maja do oktobra, najlepša pa je konec maja in junija, ko cvetijo narcise ali ključavnice. Takrat so travniki na začetku poti videti, kot da bi bili pobeljeni s snegom. Po ljudski pripovedki naj bi ključavnice dobile svoje ime zaradi čebel. Gora je dostopna iz Jesenic in od tam po vij ...

Zelenica

Zelenica se nahaja na levi strani od nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. Avto lahko pustite na urejenem večjem parkirišču pod spodnjo postajo smučišča Zelenica. Ob koncih tedna je lahko precej zasedeno, zato je bolje, če pridete že ob zgodnjih dopoldanskih urah. Smučarski center Zelenica privabi mnoge obiskovalce, saj so smučarske proge namenjene tako izkušenim smučarjem kot tudi tistim, ki se šele učijo ...

Ostalo

Ajdna

Ajdna je 1046 metrov visoka skalnata vzpetina nad vasjo Potoki. Potoki so naselje blizu mesta Jesenice. Ajdna se nahaja na južnem pobočju gore Stol v Karavankah in spada pod občino Žirovnica. Avto lahko parkiramo v vasi, ki je večji del stisnjena k bregu in se nato vzpnemo v hrib. Na koncu hiš pridemo do potoka Srednika. Med potjo nas spremljajo redki kažipoti, zato je bolje, da smo pozorni, ker lahko hi ...

Dobrča - Koča na Dobrči

Dobrča je 1634 metrov visoka gora, ki se strmo dviga iz gorenjske ravnine nad Tržičem in Begunjami. Spada v Kamniške Alpe, vendar se jo ponavadi prišteva h Karavankam. Od Storžiča, ki je naslednji vrh Kamniških Alp, je ločena le z globoko dolino. Do Koče na Dobrči in nato do vrha Dobrče vodi več markiranih in nemarkiranih poti po cesti iz Tržiča proti Begunjam. Najkrajša pot je iz Bistriške planine. Lahk ...

Kofce - Dom na Kofcah

Dom na Kofcah (1488 m) je planinska postojanka, ki se nahaja na južnem pobočju dolgega grebena Košute, gorovja, ki vabi izletnike s svojimi sončnimi južnimi travniki in bolj zahtevne planince s svojimi prepadnimi senčnimi severnimi stenami. Glavno izhodišče poti na Kofce je Tržič. Od tu je 950 višinskih metrov vzpona, za kar so potrebne tri ure hoje. Če želimo hoditi manj, sledimo cesti proti mejnemu pre ...

Kriška gora in Tolsti vrh

Kriška gora s Tolstim vrhom (1715 m) spada med Kamniško Savinjske Alpe. Je okrog pet kilometrov dolg gorski greben med dolino Tržiške Bistrice in Storžičem. Do Koče na Kriški gori (1471 m) je najbližje iz vasi Gozd. Do nje se pripeljemo po cesti, ki se od ceste Tržič-Golnik odcepi malo nad vasjo Križe. V vasi je urejeno parkirišče pri manjši gostilni, kjer se na koncu poti lahko okrepčamo in se naužijemo ...