BohinjHouse BudkovičDržavna pregledna karta merila 1 : 1.000.000, 1995
www.gu.gov.si
Karavanke Golica je obmejna gora v Karavankah. Nahaja se na nadmorski višini 1835 metrov. Najprimernejši čas za obisk je v kopnem od maja do oktobra, najlepša pa je konec maja in junija, ko cvetijo narcise ali ključavnice. Takrat so travniki na začetku poti videti, kot da bi bili pobeljeni s snegom. Po ljudski pripovedki naj bi ključavnice dobile svoje ime zaradi čebel. Gora je dostopna iz Jesenic in od tam po vijugasti cesti do Planine pod Golico. Sredi vasi stoji velik Dom pod Golico, kjer lahko pustite avto. Če želite skrajšati pot, se lahko peljete še višje in pustite avto v zaselku Betel, pri gostilni Pri Fencu, vendar je parkirišče manjše in konec tedna verjetno tudi zasedeno. V zaselku Betel je kažipot, ki vas usmeri po krajši poti pod tovorno žičnico ali po precej daljši, a bolj položni poti čez planino Markljev rovt. Krajša pot vas vodi mimo gostilne Pri Fencu, po dobro uhojeni poti čez travnik, nato nas pričaka smrekov gozd in kasneje makadamska cesta, nad katero je spodnja postaja tovorne žičnice. Na levo se pri žičnici odcepi zelo zahtevna zimska pot, na desno pa nadaljujemo manj zahtevno pot. Pred koncem poti nas pričakajo obsežni travniki pod Krvavko, ki je vrh naravnost nad kočo. Koča na Golici se nahaja na višini 1582 metrov. Stoji nad strmim prepadnim skalnim robom. Na koči se lahko okrepčate z dobro domačo hrano. Od nje je še pol ure strme hoje do vrha Golice. Tam nas pričaka čudovit razgled proti Avstriji, Julijskim Alpam s Triglavom in Stolu. Izlet traja približno dve uri v eno smer. Če vam čas dopušča, si lahko ogledate tudi bivše nahajališče železove rude, Savske jame.
Zelenica se nahaja na levi strani od nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. Avto lahko pustite na urejenem večjem parkirišču pod spodnjo postajo smučišča Zelenica. Ob koncih tedna je lahko precej zasedeno, zato je bolje, če pridete že ob zgodnjih dopoldanskih urah. Smučarski center Zelenica privabi mnoge obiskovalce, saj so smučarske proge namenjene tako izkušenim smučarjem kot tudi tistim, ki se šele učijo. Predstavlja osrednji del turistične ponudbe v Podljubeljski dolini. Ljubiteljem turnega smučanja Zelenica predstavlja izhodiščno točko za spuste z Vrtače, Stola, Begunjščice in Suhega ruševja. Na Zelenici imajo na voljo tudi smučarsko šolo, kjer se lahko naučite alpskega smučanja ali deskanja na snegu. Poskrbljeno je tudi za okrepčilo in počitek, saj sta odprti Koča Vrtača na srednji postaji sedežnice in planinska koča na vrhu Zelenice. Smučišče ima dve sedežnice in tri vlečnice. Cene vozovnic so med nižjimi na slovenskih smučiščih. V poletnem času je Zelenica izhodišče za številne daljše in krajše planinske izlete in ture. Že v zadnjih ovinkih ceste, ki pelje proti prehodu iz Tržiške smeri, se desno odcepita poti na planino Korošico. Pot do vrha Zelenice traja približno uro in pol. Tam nas pričaka Planinski dom na Zelenici, ki je decembra 1999 popolnoma pogorel, sedaj se pa postopoma obnavlja. Zelenica je prehodna postojanka na turah proti Begunjščici (dve uri in pol), Vrtači (dve uri) in Stolu (tri ure in pol), le 15 minut pa imamo do Doma pri izviru Završnice. Bornova pot je pot, ki se prične na planino Preval na južni strani Begunjščice. Je slikovita pot skozi kamnite predore, ki jo je za dostop do svojih lovišč dal zgraditi baron Born. Ker je v predorih precej temno, je priporočljivo, da s seboj vzamete svetilko. Desno od nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj se odcepi makadamska cesta na sedlo Ljubelj, ki je v zimskem času tudi sankališče. Sedlo je znano kot eno najstarejših gorskih prelazov v Evropi, ki so ga uporabljali že v rimskih časih.
Ajdna je 1046 metrov visoka skalnata vzpetina nad vasjo Potoki. Potoki so naselje blizu mesta Jesenice. Ajdna se nahaja na južnem pobočju gore Stol v Karavankah in spada pod občino Žirovnica. Avto lahko parkiramo v vasi, ki je večji del stisnjena k bregu in se nato vzpnemo v hrib. Na koncu hiš pridemo do potoka Srednika. Med potjo nas spremljajo redki kažipoti, zato je bolje, da smo pozorni, ker lahko hitro zaidemo. Steza se večinoma strmo vzpenja. Poleti nas prijetno hladi senca dreves. Na koncu nas pričaka odcep za levo in desno stran hriba. Na levi strani je pot bolj zahtevna, saj so tudi klini, zato je bolje, če gremo po desni strani. Malo pred vrhom nas pričaka arheološko najdišče poznoantične naselbine. Po razpadu zahodnega rimskega cesarstva so bili prebivalci prepuščeni roparskim napadom različnih plemen in so se začeli umikati v naravno zavarovane kraje. Ajdna je tako služila kot višinska postojanka dolinskim prebivalcem. Arheološka izkopavanja so se začela leta 1976. Najdeni so bili ostanki grobov, stavb in zanimiva starokrščanska cerkev. V Kranju v Gorenjskem muzeju je razstavljenih več izkopanin kot so lončevina, orožje in nakit. Predvidevajo, da je bila celotna poznoantična naselbina zgrajena v treh terasah in da je tu živelo kakih sto prebivalcev. Lahko si ogledate zavarovano zidovje in plakate o poteku del ter nekaj fotografij. Z vrha Ajdne je čudovit razgled na Jesenice, Bled, Radovljico, Mežaklo, hidroelektrarno Moste, Julijske Alpe in Stol.
Dobrča je 1634 metrov visoka gora, ki se strmo dviga iz gorenjske ravnine nad Tržičem in Begunjami. Spada v Kamniške Alpe, vendar se jo ponavadi prišteva h Karavankam. Od Storžiča, ki je naslednji vrh Kamniških Alp, je ločena le z globoko dolino. Do Koče na Dobrči in nato do vrha Dobrče vodi več markiranih in nemarkiranih poti po cesti iz Tržiča proti Begunjam. Najkrajša pot je iz Bistriške planine. Lahko se odpravite tudi po markirani poti nad Brezjem v Tržiču, ki je prva vas ob cesti iz Tržiške Bistrice proti Begunjam. Pot traja dobri dve uri in pol. Srednja možnost je, da pustimo avto na parkirišču ob gozdni cesti, ki vodi do koče na Dobrči. Paziti moramo le na oznake za Hibje. Dobrča je dostopna v vseh letnih časih. Steza poteka po gozdu. V zimskem času bodite pozorni na markacije, saj se lahko hitro zgubite. Pot je precej strma in v jesenskem času nevarna zaradi listja, zato so priporočljive palice. Na Koči na Dobrči se lahko okrepčamo in uživamo na toplem soncu. Od koče do vrha Dobrče je slabe pol ure hoje. Na poti prečkamo Podgorsko planino, kjer je tudi Lovska koča na Dobrči. Blizu vrha Dobrče se nahaja Šentanski vrh, ki je razgledna točka s čudovitimi pogledi na Košuto, Kriško goro, Storžič, Tovsti vrh in ostale vršace.
Dom na Kofcah (1488 m) je planinska postojanka, ki se nahaja na južnem pobočju dolgega grebena Košute, gorovja, ki vabi izletnike s svojimi sončnimi južnimi travniki in bolj zahtevne planince s svojimi prepadnimi senčnimi severnimi stenami. Glavno izhodišče poti na Kofce je Tržič. Od tu je 950 višinskih metrov vzpona, za kar so potrebne tri ure hoje. Če želimo hoditi manj, sledimo cesti proti mejnemu prehodu Ljubelj. V kraju Podljubelj (gostilna Ankele), kjer je tudi avtobusna postaja, je začetek markirane poti. Z vozilom se lahko pripeljemo do kmetije Matizovec, od koder je do vrha še eno uro hoje. Steza se vije skozi gozdnati predel in je na nekaterih predelih strma ter v zimskem času poledenela, zato nam pridejo prav pohodne palice in dereze. Na vrhu nas pričaka travnato pobočje, kjer se lahko tudi sankamo. Izpred doma se odprejo čudoviti razgledi na Grintovec, Kočno, Storžič, gozdove Kriške gore in pozimi na pogosto megleno Ljubljansko kotlino. Dom oskrbuje planinsko društvo Tržič, odprt je preko celega leta, v zimskih mesecih pa le ob vikendih. Prvi planinski objekt so na Kofcah odprli tržiški planinci že leta 1927. Do 2. svetovne vojne je bil zelo priljubljena izletniška točka, ki so jo radi obiskovali tudi turisti iz tujine. Imeli naj bi tudi manjši bazen, ki je ponujal osvežilne kopeli. Nekaj minut hoje od planinskega doma stoji kapelica, ki je z zanimivo arhitekturo zlita s čudovitim naravnim okoljem.
Kriška gora s Tolstim vrhom (1715 m) spada med Kamniško Savinjske Alpe. Je okrog pet kilometrov dolg gorski greben med dolino Tržiške Bistrice in Storžičem. Do Koče na Kriški gori (1471 m) je najbližje iz vasi Gozd. Do nje se pripeljemo po cesti, ki se od ceste Tržič-Golnik odcepi malo nad vasjo Križe. V vasi je urejeno parkirišče pri manjši gostilni, kjer se na koncu poti lahko okrepčamo in se naužijemo še zadnjega razgleda na travnike in goro. Table nas vodijo mimo cerkve skozi vas in nato pridemo do križišča, ki nas usmeri levo na Kriško goro s hojo približno eno uro 15 min ali na Tolsti vrh s hojo približno dve uri in pol. Če želimo narediti krožno pot, je najboljše, da se najprej napotimo na Tolsti vrh in nato imamo še eno uro hoje po grebenu do koče. Steza se vije dokaj strmo skozi gozdnati predel, travnike in na koncu tudi skale, saj moramo narediti 250 metrov višinske razlike. Tolsti vrh je zaradi ovc ograjen s plotom in ima imeniten razgled na vse strani. Na zahodu se odpre razgled na Julijske Alpe, na severu na greben Košute, Begunjščico in Stol, na vzhodu na Storžič, Kamniške Alpe, Krvavec, na jugu pa na Škofjeloško hribovje in Ljubljansko kotlino. Ob lepem vremenu vidimo tudi Trnovski gozd, Učko, Snežnik, Gorjance in Gorski Kotor. Iz Tolstega vrha se spustimo navdol proti koči in na sredini grebena lahko vidimo markantno zarezo Vrat. Koča na Kriški gori ima 50 ležišč, redno je oskrbovana od 15. junija do 15. septembra, v preostalem delu leta pa ob vsakem koncu tedna in ob praznikih.