Dovžanova soteska se nahaja severno od naselja Tržič. Hudourniška reka Tržiška Bistrica jo je izdolbla v stare zemeljske sklade. Reka teče čez slapišče velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata. Dovžanova soteska je ena izmed osrednjih točk Slovenske geološke transverzale in je zavarovana kot naravni spomenik zaradi edinstvenega nahajališča ostankov okamnelega življenja rastlin in živali v kamninah starega zemeljskega veka – paleozoika. Najstarejši in največji doslej najdeni primerki fosilov so stari okoli 270 milijonov let. Tu so bile prvič najdene in opisane številne vrste ramenonožcev in velika luknjičarka. Posebnost soteske je cestni predor in pet piramidastih apnenčastih stolpov, Kušpegarjevih turnov, kjer je urejeno plezališče. Leta 1979 so bile preplezane prve prosto preplezane smeri, tu so nastale tudi prve smeri devete stopnje. Skozi Dovžavnovo sotesko so speljane tudi gozdna pot, geološka pot, planinska pot, pot do partizanske tiskarne-tehnike in razgledna pot. V vasici Čadovlje stoji Jemenšnikova hiša, ki je bila zgrajena leta 1766. Je edinstveni primerek karavanškega stavbarstva.

Kranj je zgodovinsko mesto, ki se nahaja na konglomeratnem pomolu med rekama Kokra in Sava. Staro mestno jedro krasijo meščanske hiše, slikovito oblikovane ulice, cerkve, dvorci in hiše z bogato okrašenimi pročelji in dvorišči. Največje kulturne znamenitosti so grad Khislstein, cerkev svetega Kancijana in tovarišev, kostnica, kranjsko mestno obzidje, hiša Layer, mestna hiša, mitničarska hiša, Pavšlarjeva hiša, Pirčeva barvarna, Prešernov gaj, Prešernov spominski muzej, Plečnikove arkade in vodnjak, Pungert s stolpoma in cerkvijo, Slovenski trg in Vodovodni stolp. Kranj se uvršča med posebnosti v evropskem prostoru, ki imajo v svojem središču kanjon, skozi katerega teče reka Kokra. Sotočje reke Kokre in Save dajejo staremu mestnemu jedru edinstven pečat. Kokra je ena najdaljših slovenskih alpskih rek. Izvira pod Virnikovim Grintovcem v Karavankah. Vanjo se izlivajo še vode iz Kamniško-Savinjskih Alp in nižinski potoki. V zgornjem delu z gorsko dinamiko ustvarja tolmune, slapove in soteske. V nižini se umiri in oblikuje meandre. Kokra je pred izlivom v Savo v pleistocenski konglomerat vrezala koritasto sotesko. Pod mestnim jedrom Kranja je globoka celo 30 metrov. Mestno jedro s kanjonom reke je od leta 1983 zavarovano kot naravna znamenitost. Na stenah med spodmoli in zajedami uspevajo skromnim razmeram prilagojene rastline, ki rastejo tudi tam, kjer reka izvira. V kanjonu reke Kokre je urejena tudi zanimiva učna pot. Krožna sprehajalna pot ob reki Kokri vodi iz starega mestnega jedra. Na njej obiskovalec spoznava geološke posebnosti, človekovo dejavnost, naravne procese in izjemno pestrost življenja v reki in ob njej. Do kanjona reke Kokre vodijo usmerjevalne table. S starega mestnega jedra sta urejena dva označena dostopa na krožno pot po kanjonu. Prvi dostop se začenja pri Kokrškem mostu, nadaljuje po stopnicah in po brvi čez reko Kokro, drugi dostop pa poteka po ulici Kokrški breg. Soteska slovi zlasti po značilnih konglomeratnih terasah. V kanjonu reke Kokre je bilo nekdaj priljubljeno mestno kopališče. Učna pot je dolga 1500 metrov in je idealna za vse ljubitelje narave. Na pojasnjevalnih tablah so predstavljene številne zanimivosti kanjona. Učna pot ob reki Kokri je nezahteven sprehod, dolg okoli pol ure, ki je primeren tudi za najmlajše.

Pokljuška soteska je ena izmed najlepših sotesk v Sloveniji. Sotesko je trenutno možno obiskati na lastno odgovornost, saj povsod ležijo ostanki dreves in vej. V pomladnem času je nevarno tudi padajoče kamenje. Določeni deli so žal uničeni. Dostopna je po cesti iz Bleda, preko vasi Zgornje Gorje in Krnica ali pa tudi iz Zatrnika, kjer gre pot po pobočju nazdol. Spada v Triglavski narodni park. Dolga je 2 km in globoka 40 metrov. Vrezala jo je odtekajoča voda iz pokljuških ledenikov, katere ostanek je danes potok Ribščica, pritok Radovne. Med znamenitosti soteske spadajo naravni mostovi, Pokljuška luknja ter Stranska soteska. Pokljuška luknja je jamska dvorana z dvema vhodoma in tremi naravnimi okni. Skozi zgornji vhod nas vodi pot naprej na Staro Pokljuko. Stranska soteska je ob deževnih dnevih oživljena z 22 metrov visokim slapom. Veliki naravni most se nahaja 24 metrov nad dnom. Zaokroženim in tesnim ravnicam domačini pravijo vrtci. Skozi najožjo tesen do najlepšega vrtca in manjšega naravnega mostu je možno priti po lesenih mostovih – galerijah, ki so trenutno žal uničeni. Leseni mostovi, ki so jih že leta 1930 zgradili člani Turističnega društva Gorje, se imenujejo tudi Galerije kraljeviča Andreja. Pokljuška soteska je po dnu in stenah pokrita z raznolikim rastlinjem, kot so gozdne cvetice, gorske cvetice in praproti. Najbolj znamenita je lijakasta praprot peruša. V poletnem času nam soteska nudi prijetno ohladitev in posebno doživetje.