Naselje Davča se nahaja na zahodu Škofjeloškega pogorja, na slemenih med Blegošem in Poreznom. Vas se razprostira na nadmorski višini med 850 in 1000 metrov nadmorske višine. Področje je naseljeno po slemenih celotnega območja. Hriboviti pokrajini je zelo razgibano obliko dal potok Davča. Rečica, ki je dolga okoli 13 kilometrov, teče izpod Porezna v mnogih vijugah in skozi krajše soteske proti vzhodu. V povirju Davče pod Poreznom – Pod kotli, se nahajajo trije slikoviti slapovi. Nad zgornjim Davškim slapom se nahaja sotočje dveh skoraj enakih pritokov. Od tega desni zbira vodovje izpod Konjskega brda in Huma, levi pa zbira vodovje izpod Porezna. Zgornji slap pada pet do šest metrov globoko v manjši tolmun. Srednji slap je dvojen in najlepši med Davškimi slapovi. Visok je šest metrov in njegov levi del je bolj mogočen od desnega dela. Tolmun je v tektonsko zdrobljeni trdi kamnini, isto kot tudi pri zgornjem slapu. Najlepše je viden iz urejene razgledne točke. Spodnji Davški slap usmerja vodo preko različno strmih in razjedenih polic v dva glavna stržena, ki se združita takrat, ko je voda zelo visoka. Kamnina je iz sivega dolomita, starosti okoli 210 milijonov let, ki vsebuje karbonate, gomolje roženca in nekaj kremenice. Davški slapovi so lahko dostopni in vredni ogleda. Potok Davča ima sicer zelo hudourniški značaj in zaradi tega zelo pogosto povzroča veliko gmotno škodo na pobočjih s plazovi in na infrastrukturi.

Dovžanova soteska je slikovita dolina, ki leži 3,2 km severovzhodno od Tržiča in je geološko eno najbolj zanimivih območij v Sloveniji. Dolino je tok Tržiške Bistrice vrezal globoko v osrčje Karavank in odkril najbolj popolno zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika. Z zanimivostmi Dovžanove soteske se lahko seznanimo na razgledni učni poti, ki vodi od nekdanje sušilnice za lan v Čadovljah po desnem bregu Tržiške Bistrice. Pred predorom se lahko povzpnemo do razgledišča in pot nadaljujemo proti malemu predoru ali prečkamo most ter po cesti nadaljujemo sprehod skozi predor mimo geološkega stebra do Razstavno- izobraževalnega središča, ki je urejeno v nekdanji šoli v Dolini. Spust do izhodišča v Čadovljah lahko izkoristimo še za obisk gozdne učne poti. Tržiška Bistrica je slikovita gorska reka s povirjem v pobočjih Karavank. Izvira na območju planine Brsnina. Njeno porečje obsega 145,6 km2, povprečna nadmorska višina pa je 800 metrov. Po sedemindvajsetih kilometrih divjega in razgibanega toka se pri Podbrezjah izliva v Savo. Na posameznih odsekih je še naravno ohranjena, v njej živijo potočne postrvi, šarenke, lipani in zlatovščice. Na svoji poti prečka različne kamninske plasti, prevladujejo trde karbonatne kamnine, v katerih ustvarja brzice, skakalce, neprehodna korita in tolmune, prav tako kot pritoki v njeni razvejani rečni mreži: Košutnik, Stegovnik, Zali potok, Dovžanka, Kališnik, Lomščica, Mošenik in Blajšnica. Najvišji slap, visok sedem metrov, je na Slapu nad Tržičem. V zgornjem toku Tržiška Bistrica teče proti zahodu, potem pa za sotočjem s potokom Kališnik zavije proti jugu skozi Dovžanovo sotesko, kjer se na razdalji približno 150 metrov zoži v ozko sotesko. Povprečna nadmorska višina na območju naravnega spomenika je 750 metrov, prevladujoča nagnjenost pobočij pa znaša 33 stopinj in več. Posebnost Dovžanove soteske je območje zaselka Na jamah, ki leži pod Borovo pečjo. Površje pokrivajo številni veliki skalni bloki kremenovega konglomerata, ki so se odlomili s strmih pobočij Borove peči. Odlomi se dogajajo že tisočletja in tudi v današnjem času. Med podornimi bloki so nastali jamam podobni prazni prostori, od koder izvira ime zaselka Na jamah, ki je del naselja Dolina. Skalne bloke, ki so obstali v strugi Tržiške Bistrice, je reka lepo zaoblila, preko njih pa ustvarila slapišče, ki je še posebej mogočno ob dolgotrajnejšem deževju in po močnejših nalivih.

Izvir Krope se nahaja v dolini Voje pri Stari Fužini v Bohinju. Do izvira nas vodi steza na desni strani za Planinsko kočo na Vojah. Med potjo prečkamo most čez korita Mostnice, gremo mimo jase ter se kmalu nato spustimo po strmem pobočju, ki se spušča do kraškega izvira Krope. Pri spustu je potrebno biti pazljiv posebej v spomladanskem in jesenskem času, ko so tla spolzka zaradi dežja ali listja. Potok Kropa izvira iz skalne luknje pod steno, se nato ustavi v jezercu ter pade v dveh delih v globok tolmun. Nižje se nahaja 4 do 5 metrov visoko slapišče. Potok Kropa je eden izmed treh stalnih pritokov Mostnice. Od koče do izvira in slapa Krope je približno 15 minut hoje.

Gozd Martuljek je manjši turistični kraj, ki se nahaja v izjemnem gorskem okolju Zgornjesavske doline. Je razpotegnjeno naselje, ki se razteza na obeh bregovih reke Save Dolinke in spada v Občino Kranjska Gora. Nad Gozd Martuljkom se ponosno dviguje Martuljška skupina, kjer še posebej izstopa Špik (2472 m) in Karavanke, ki so najdaljše gorovje v Sloveniji. V naselju je največji ponudnik namestitev Hotel Špik. Nad Gozdom Martuljek se nahaja vasica Srednji vrh. Potok Jerman izvira pod Trupejevim poldnevom nad Gozdom Martuljek. Pri Srednjem vrhu potok naleti na velikanski sklad apnenca in v enega od njih je izdolbel globoko sotesko. V njej so trije večji Jermanovi slapovi. Srednji in spodnji slap sta zaradi male hidroelektrarne vodnata le ob močnejših deževjih, medtem ko ima zgornji Jermanov slap skozi celo leto dovolj vode. Spodnji slap pada tik nad cesto Gozd Martuljek – Srednji vrh in njegovo ustje je le okoli dva metra nad mostom, tolmun slapu pa se nahaja natanko pod njim. Tudi srednji slap lahko občudujemo z mostu, če želimo videti zgornji Jermanov slap, pa moramo iti po gozdni stezi, ki nas pripelje do njegovega globokega tolmuna. Pot do njega je na določenih predelih precej nevarna za zdrs, zato je potrebno biti previden. Spodnji slap je visok okoli osem metrov, srednji slap okoli 15 metrov in zgornji Jermanov slap okoli 18 metrov. Izlet do slapov lahko združimo z obiskom vasi Srednji Vrh, od koder se odpira slikovit razgled na vrhove Špikove skupine.

Na koncu alpske doline Voje se nahajajo trije slapovi Mostnice, ki padajo preko zanimive apnenčaste stene. Če želimo videti še korita Mostnice, potem je najboljše, če pot začnemo iz parkirišča pri Stari Fužini. Lahko pa si skrajšamo pot, če parkiramo pri Planinski koči na Vojah. Od tu nas markirana pot vodi skozi dolino Voje. Zložna hoja po nezahtevnih predelih traja približno eno uro. Slapovi Mostnice se nahajajo blizu okrepčevalnice Slap, kjer se lahko spočijemo in uživamo v lepih razgledih. Največji slap je srednji slap, ki se imenuje Slap Mostnice ali Slap Voje in je visok okoli 20 metrov ter nato pada v čudoviti zelenkasti tolmun. Iz njega odteka potok v 5 metrov visok slap Konjski rep. Tik nad Slapom Mostnice se nahaja prvi slap, ki je prav tako visok 5 metrov. Nad slapovi Mostnice se nahaja še drsni slap, ki ima višino 15 metrov ter teče po mahovnatem predelu.

Dolina Planice se nadaljuje v slikovito alpsko dolino Tamar, ki se s severa zajeda med vrhove in grebene Julijskih Alp. Ledeniška dolina se vse bolj oži. Obkrožajo jo stene Mojstrovk z leve in Ponc z desne, zaključuje pa jo ponosni Jalovec. Dom v Tamarju stoji v zgornjem delu Planiške doline in je izhodišče za bližnje ture. Poleg tega je dom tudi izhodišče za plezalne vzpone v severni steni Travnika. V bližini se nahaja izvir Nadiže, ki kmalu ponikne, na dan pa pride pri Zelencih kot izvir Save Dolinke. Od doma vodi proti lepo vidnemu šumelišču široka steza, ki pri vodnem zajetju preide v dokaj strmo stezo. Izvira na nadmorski višini 1232 m ter takoj nato pade v 12 m visokem slapu. Pot nadaljuje v številnih šumih ter v dolini takoj ponikne – vidna je le hudourniška struga. Voda iz izvira je napeljana v vaški vodovod, tako da v Ratečah pijejo odlično vodo izpod Julijskih Alp. Do izvira je le 20 minut hoje v breg, premagati pa je potrebno 122 m višinske razlike. Izlet ni naporen, potrebna je le primerna planinska obutev ter nekaj kondicije. Pri slapu je potrebna pazljivost, saj potka ni varovana.

Brezje so manjša vasica na Gorenjskem, ki leži na robu Brezjanskega polja. Največja krajevna znamenitost je bazilika Marije Pomagaj. Brezje so poznane kot eden najbolj obiskanih romarskih krajev v Sloveniji. Kraj spada v Občino Radovljica in leži tik ob avtocesti Ljubljana – Jesenice. Slap Peračica se nahaja severno od Brezij. Je edini slap v andezitnem tufu v Sloveniji in zaradi tega predstavlja največjo naravno vrednoto ob Brezjanski poti miru. Slap Peračica ima le pet metrov višine, zaznamuje ga značilna zelena barva skladov, čez katere teče. Pod slapom se razprostira manjše jezerce, ob slapu pa sta še vpisna skrinjica in informativna tabla. Okoli deset metrov višje nad slapom se nahaja še manjši slap, ki ga zaznamuje še bolj izrazita barva. Oba slapa povezuje kratka soteska. Območje slapov je izredno lepo ohranjeno – struga naravno meandrira, bregovi relativno čistega potoka Peračica so ohranjeni. V višjem delu so vidni potočni raki. Peračica je stara vasica, ki leži v dolini pod Dobrčo. V pisnih virih se prvič omenja že v obdobju 1050 - 1060. Dolino odlikuje lepa krajina – njive, gozdovi, sadovnjaki, grbinasti prašniki in travniki ter vasica. Zaradi posebnih pokrajinskih razmer, številnih vrst gob, ohranjenih vodotokov (ohranjene brežine, kakovost vode in vodni režim), neokrnjenega živalstva in rastlinstva, daje ta predel zatočišče različnim ogroženim živalskim vrstam. Celotna struga potoka Peračica je polna zelenih kamnov. V neposredni bližini slapu se nahajajo tudi znamenita nahajališča tufa. Tuf se imenuje po vasi Peračica – peračiški tuf. Andezitni tuf je nastal v obdobju oligocena. Je zelenkaste barve, preperel postane rjavkaste in sivkaste barve. Je sprimek vulkanskega pepela in zaradi tega zelo krhek. Kamnolom zelenega kamna služi kot surovina stebrov, portalov in okenskih polic, ki je mnogim meščanskim in kmečkim vtisnil prepoznavni pečat.

Slap Šum se nahaja približno 8 km iz Kranja v soteski Nemiljščice. Potok Nemiljščica ima povirje vzhodno od Jelovice. Do njega pridemo po lokalni cesti iz Kranja proti Sp. Besnici. V Novi vasi je smerokaz in odcep proti slapu. Tukaj lahko parkiramo ali pa se peljemo še naprej par metrov in pustimo avto pri na novo zgrajenih hišah, kjer se cesta konča. Lastniki so zelo prijazni in pomagajo, če ne vemo kod in kam. Drugače so tudi oznake po travniku, ki nam kažejo smer navzdol po hribu. Pot je malce strma, vendar je proti koncu ograja in lesene stopnice, kar nam olajša spust. Dostop do slapa je tako mogoč v vsakem letnem času. Slap je veličasten in skoraj skrit v soteski. Višino slapa je težko določiti, saj spada med »drseče slapove«, je pa približno 25 m. Zanj je značilna velika vodnatost. V začetku dvajsetega stoletja je bil slap Šum na potoku Nemiljščica precej znana turistična točka.

Slapovi Dobršnik se nahajajo nad vasjo Hrušica proti Hruščanski planoti. Na Hrušici je mejni prehod z Avstrijo. Skozi Karavanke je speljan 8000 m dolg cestni predor. Vzporedno z njim pa vodi skozi Karavanke tudi starejši železniški predor. Najbolje je, če iz ceste Jesenice proti Kranjski Gori zavijemo na Hrušico, nato pri avtobusni postaji desno ter na vrhu levo do zadnje hiše, kjer naletimo na betonirani prevoz preko potoka. Od tu gre potka do slapov, ki je danes žal zanemarjena in zapuščena. Potok Dobršnik je med V. vrhom (1267m) in Suhim vrhom (1339m) izdolbel globoko sotesko. Potok obdajajo številna korita, slapovi in tolmuni, ki skrivajo okamenelo bogastvo davnih morij. V jesenskem času je pot malce nevarna, saj je na tleh veliko listja, vendar smo poplačani za trud. Na razdalji 1500 m se struga potoka spusti skoraj 600 m niže skozi slikovito sotesko s slapovi. Slapov je sedem, vendar sta lahko dostopna le prva dva. Pot proti razgledni točki do drugih slapov je zelo strma in ni priporočljiva v slabem vremenu. Za ogled soteske in povratek je dovolj ena ura. Že leta 1910 je bila po soteski zgrajena turistična pot. Če se ne vrnemo takoj na izhodišče, se lahko sprehodimo tudi po poti nad železnico in si ogledamo bunker ter jaso s konji.

Stegovniški slap se nahaja v Medvodju. Imenuje se po potoku Stegovnik, ki se v Tržiško Bistrico izliva pri Medvodju. Iz Tržiča se peljemo skozi Dolžanovo sotesko mimo naselja Jelendol in nato prispemo do Medvodja, kjer pustimo vozilo na parkirišču pred zapuščeno okrepčevalnico. Markacije nas usmerijo desno proti Stegovniškem slapu. Nato prečkamo leseni most, kjer je oznaka za prepoved vožnje za vsa vozila. Ob poti nas pričakajo številni tolmuni, kaskade in manjši drsni slapovi. Po urejeni gozdni cesti sledimo potoku Stegovnik in po približno 15 min pridemo do slapa, ki je visok od 9 do 12 metrov in širok več metrov. Pod slapom moramo biti previdni, saj je območje dokaj spolzko. Ogledamo si lahko tudi manjšo opuščeno elektrarno, ki je v neposredni bližini. Stegovniški slap je najbolj mogočen ob jesenskih nalivih in najbolj osvežujoč v vročih poletnih mesecih. Za celoten obisk te izletniške točke potrebujemo okoli 35 do 45 minut.

Tominčev slap se nahaja na cesti iz Tržiča proti mejnemu prehodu Ljubelj. V Podljubelju zavijemo pri drugem nadvozu v desno, čez nadvoz in naravnost po makadamu. Avto lahko pustimo blizu nadvoza, kjer je tudi smerokaz za kamp Podljubelj ali pa se peljemo še približno kilometer proti slapu. Za parkiranje je dovolj prostora ob ostrem levem ovinku. Od tu do Tominčevega slapa je le še 50 metrov. Pot je označena s tablo. Ozka peš pot poteka po levi strani potoka Beli potok, če gledamo proti slapu. Po dveh minutah hoje v manjšo strmino pridemo do okrog 18 metrov visokega Tominčevega slapu. Voda najprej priteče po kanalu, nato pa zgubi stik s kamnino in se v curku požene v nižje ležeči tolmun. Če je vode preveč, ne moremo pod slap in takrat je bolje, da se povzpnemo po poti, ki se vzpne po desni strani potoka in gledamo na slap iz višine.