Brezje so manjša vasica na Gorenjskem, ki leži na robu Brezjanskega polja. Največja krajevna znamenitost je bazilika Marije Pomagaj. Brezje so poznane kot eden najbolj obiskanih romarskih krajev v Sloveniji.
Kraj spada v Občino Radovljica in leži tik ob avtocesti Ljubljana – Jesenice. Slap Peračica se nahaja severno od Brezij. Je edini slap v andezitnem tufu v Sloveniji in zaradi tega predstavlja največjo naravno vrednoto ob Brezjanski poti miru. Slap Peračica ima le pet metrov višine, zaznamuje ga značilna zelena barva skladov, čez katere teče. Pod slapom se razprostira manjše jezerce, ob slapu pa sta še vpisna skrinjica in informativna tabla. Okoli deset metrov višje nad slapom se nahaja še manjši slap, ki ga zaznamuje še bolj izrazita barva. Oba slapa povezuje kratka soteska. Območje slapov je izredno lepo ohranjeno – struga naravno meandrira, bregovi relativno čistega potoka Peračica so ohranjeni. V višjem delu so vidni potočni raki. Peračica je stara vasica, ki leži v dolini pod Dobrčo. V pisnih virih se prvič omenja že v obdobju 1050 - 1060. Dolino odlikuje lepa krajina – njive, gozdovi, sadovnjaki, grbinasti prašniki in travniki ter vasica. Zaradi posebnih pokrajinskih razmer, številnih vrst gob, ohranjenih vodotokov (ohranjene brežine, kakovost vode in vodni režim), neokrnjenega živalstva in rastlinstva, daje ta predel zatočišče različnim ogroženim živalskim vrstam. Celotna struga potoka Peračica je polna zelenih kamnov. V neposredni bližini slapu se nahajajo tudi znamenita nahajališča tufa. Tuf se imenuje po vasi Peračica – peračiški tuf. Andezitni tuf je nastal v obdobju oligocena.
Je zelenkaste barve, preperel postane rjavkaste in sivkaste barve. Je sprimek vulkanskega pepela in zaradi tega zelo krhek. Kamnolom zelenega kamna služi kot surovina stebrov, portalov in okenskih polic, ki je mnogim meščanskim in kmečkim vtisnil prepoznavni pečat.