Dovžanova soteska je slikovita dolina, ki leži 3,2 km severovzhodno od Tržiča in je geološko eno najbolj zanimivih območij v Sloveniji. Dolino je tok Tržiške Bistrice vrezal globoko v osrčje Karavank in odkril najbolj popolno zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika.
Z zanimivostmi Dovžanove soteske se lahko seznanimo na razgledni učni poti, ki vodi od nekdanje sušilnice za lan v Čadovljah po desnem bregu Tržiške Bistrice. Pred predorom se lahko povzpnemo do razgledišča in pot nadaljujemo proti malemu predoru ali prečkamo most ter po cesti nadaljujemo sprehod skozi predor mimo geološkega stebra do Razstavno- izobraževalnega središča, ki je urejeno v nekdanji šoli v Dolini. Spust do izhodišča v Čadovljah lahko izkoristimo še za obisk gozdne učne poti. Tržiška Bistrica je slikovita gorska reka s povirjem v pobočjih Karavank. Izvira na območju planine Brsnina. Njeno porečje obsega 145,6 km2, povprečna nadmorska višina pa je 800 metrov. Po sedemindvajsetih kilometrih divjega in razgibanega toka se pri Podbrezjah izliva v Savo. Na posameznih odsekih je še naravno ohranjena, v njej živijo potočne postrvi, šarenke, lipani in zlatovščice. Na svoji poti prečka različne kamninske plasti, prevladujejo trde karbonatne kamnine, v katerih ustvarja brzice, skakalce, neprehodna korita in tolmune, prav tako kot pritoki v njeni razvejani rečni mreži: Košutnik, Stegovnik, Zali potok, Dovžanka, Kališnik, Lomščica, Mošenik in Blajšnica. Najvišji slap, visok sedem metrov, je na Slapu nad Tržičem. V zgornjem toku Tržiška Bistrica teče proti zahodu, potem pa za sotočjem s potokom Kališnik zavije proti jugu skozi Dovžanovo sotesko, kjer se na razdalji približno 150 metrov zoži v ozko sotesko. Povprečna nadmorska višina na območju naravnega spomenika je 750 metrov, prevladujoča nagnjenost pobočij pa znaša 33 stopinj in več. Posebnost Dovžanove soteske je območje zaselka Na jamah, ki leži pod Borovo pečjo. Površje pokrivajo številni veliki skalni bloki kremenovega konglomerata, ki so se odlomili s strmih pobočij Borove peči. Odlomi se dogajajo že tisočletja in tudi v današnjem času.
Med podornimi bloki so nastali jamam podobni prazni prostori, od koder izvira ime zaselka Na jamah, ki je del naselja Dolina. Skalne bloke, ki so obstali v strugi Tržiške Bistrice, je reka lepo zaoblila, preko njih pa ustvarila slapišče, ki je še posebej mogočno ob dolgotrajnejšem deževju in po močnejših nalivih.