Dovžanova soteska leži v bližini Tržiča, ob cesti Tržič – Jelendol. Izdolbla jo je hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade. Soteska je prava geološka učilnica v naravi in privablja številne domače in tuje obiskovalce.
Dovžanova soteska je zaradi edinstvenega nahajališča ostankov okamnelih živali in rastlin iz paleozoika zavarovana kot naravni spomenik od leta 1988. Nekatere oblike okamnin so tukaj našli prvič in jih tudi opisali. Tektonske sile in divja reka Tržiška Bistrica so odkrile tudi druge kamnine. Med njimi je pri nas redek bel kremenov konglomerat. Reka je v soteski, pod zaselkom Na jamah, v tej kamnini oblikovala največje slapišče pri nas. Nad levim bregom najožjega dela soteske kipijo v nebo slikoviti kamniti stolpi – Kušpegarjevi turni, trdni ostanki nekdanjega koralnega grebena. Na preperini različnih kamnin so se razvile ostrim klimatskim pogojem prilagojene značilne rastlinske združbe. Gradnja Bornovega predora v najbolj ozkem delu Dovžanove soteske je povezana z bivanjem nemškega finančnika barona Julija Borna (1840-1897) v Puterhofu, današnjem Jelendolu. V obdobju pred Bornovim prihodom ni bilo po dolini nobene prevozne poti. Dolinci so kasneje nekajkrat zgradili pot čez Jame po desnem bregu Tržiške Bistrice. Vodila je čez viseči Hudičev most in skozi manjši predor iz leta 1759 ter je deloma še vidna. V letu 1895 je baron Born zgradil cesto s predorom iz Tržiča v Jelendol. Bornov predor je zvrtan skozi plasti črnega apnenca. Ta je nastal v starejšem permu, v mirnem lagunskem morskem okolju, kjer so poleg mnogih vrst alg, morskih lilij, polžev, majhnih foraminifer in ramenonožcev živele tudi kroglaste fuzulinidne foraminifere. Ob stoletnici izgradnje, leta 1995, so predor sanirali, tako da so ohranjene njegove geološke značilnosti.
Na stenah ob vhodu v predor sta dve spominski plošči. Temnejša je posvečena graditelju predora Bornu, svetlejša pa spominu na grofa Chorinskega, ki je ob obisku Doline potrdil komisijo za izvajanje zemljiške odveze.