Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku zaradi izjemno slikovite lokacije uvrščamo med naše najkvalitetnejše kulturne spomenike. Stoji na koncu pomola, ki je v času turških vpadov služil tudi kot neutrjena signalna postaja, vidna po vsej gorenjski ravnini. Cerkveno arhitekturo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob ladjo prislonjeni zvonik s piramidasto streho. Pročelje ladje z renesančno – baročno poslikavo v obliki grafitno sivih vogalnikov skriva starejše, še srednjeveško jedro, prezbiterij s talnim zidcem pa je tudi navzven ohranil gotski videz, čeprav so tudi na njem prvotna gotska zašiljena okna že preoblikovali. Najmlajši je zvonik, ki so ga prizidali leta 1759, ko je cerkev doživela tudi prvo večjo prezidavo. Naslednji večji gradbeni posegi so bili sredi 19. stoletja, ko so zvonik prekrili z novogotsko zašiljeno streho s stolpiči in povečali okna v ladji. Po drugi svetovni vojni, ko je zvonik ostal brez strehe, pa so se odločili za nižjo, rahlo usločeno piramidasto streho, ki so jo ponovno prekrili s škriljem, ki so ga nekdaj lomili v bližnji okolici, predvsem v Nemiljah. V notranjosti je bila ladja prvotno pokrita z ravnim lesenim stropom, ki ga je leta 1863 nadomestil banjasti obok. Manj prezidav je doživel prezbiterij, ki je ohranil izvirno obliko z zgodnjegotskim šestdelnim križnorebrastim obokom iz 14. stoletja. Cerkvena oprema je poznobaročna. Glavni oltar ima ploskovit oltarni nastavek z osrednjo nišo, v kateri sta kipa zavetnikov cerkve. Križev pot je iz leta 1765. Ob cerkvi stoji stebrno znamenje, postavljeno leta 1946 kot eden prvih spomenikov padlim domačinom in žrtvam fašističnega nasilja