Blejski grad je mogočen grad na strmi pečini nad Blejskim jezerom. Po pisnih virih spada med najstarejši grad v Sloveniji. Grad je poleg Blejskega otočka simbol Bleda in Slovenije. Z Blejskega gradu je čudovit razgled na jezero z otokom, Julijske Alpe, Karavanke, Lesce, Radovljico in ostalo okolico. Cesar Henrik II. je leta 1011 z darovnico podaril briksenškemu škofu Adalberonu grad na pečini (castellum Veldes). Ta se tako prvič omenja v ohranjenih pisnih virih. Ime Bled se v srednjeveških pisnih virih omenja v nemški obliki Veldes. Na Gorenjskem je bil Blejski grad upravno središče briksenške zemljiške posesti. Bled in njegovo lepoto so opisovali mnogi popotniki, med njim je bil leta 1689 tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Briksenški škofje so posest in grad kasneje dajali v zakup tudi drugim. V času Napoleonove zasedbe je Blejsko gospostvo pripadlo Ilirskim provincam. Leta 1838 je Briksenška grofija dobila blejsko imetje nazaj, ki pa so ga nato zaradi velikih stroškov leta 1858 prodali lastniku jeseniške železarne, Viktorju Ruardu. Leta 1882 je Viktor prodal grajsko posest in grad veletrgovcu Adolfu Muhru. Naslednji lastnik je bil blejski hotelir Ivan Kenda, ki je grad želel preurediti v hotel. Zadružna gospodarska banka mu je leta 1937 zasegla vse premoženje, za njo pa je dobila posest Dravska banovina. Blejski grad ima poslopja razvrščena okoli dveh dvorišč. Gospodarska poslopja so bila ob spodnjem dvorišču, stanovanjski prostori pa ob zgornjem dvorišču. Poslopja so iz obdobja renesanse, obzidje pa je romansko. Danes je Blejski grad v lasti države in ga upravlja Zavod za kulturo Bled. Blejski grad je bil skozi zgodovino prizorišče mnogih protokolarnih in diplomatskih srečanj na najvišjih ravneh. Grad so obnavljali in prilagodili turističnim ogledom v letih od 1952 do 1961 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Muzejski del gradu je bil prenovljen leta 2008.