Pokljuka - Debela peč

Lep sobotni dan je bil kot nalašč za vzpon na kakšen hrib in glede na to, da se ravno zgodaj nisva spravila od doma, je bila Debela peč nad Pokljuko ravno prav primerna, ker ni zelo oddaljena, pot je relativno lahka, ponuja pa zelo lepe razglede. Za pohod sva uporabila eno od najkrajših možnih poti in sicer tisto, kjer se pripelješ do Medvedove konte. Ob prihodu na Pokljuko je pri Mrzlem studencu potrebno zaviti desno na makadamsko cesto.

Po nekaj vožnje pridemo do planine Kranjska dolina in malo za njo je potrebno zaviti desno. Če bi šli naravnost, bi prišli do planine Javornik, ki pa je tudi izhodišče za Blejsko koča na Lipanci, tako da bi tudi tista varianta bila v redu. Po kakšnem kilometru je potrebno zaviti levo in se ves čas držati glavne poti, ki nas bo mimo Medvedove konte pripeljala do parkirišča, ki se je zaradi relativno pozne ure (12h) začel že malo prazniti.

Od parkirišča do Blejske koče na Lipanci je samo slabe pol ure, a je kljub temu prijalo že nekaj popiti pri koči, kjer so bile mize ravno prav zasedene, sonce pa nas je prijetno grelo, da si lahko bil v kratkih rokavih, pa čeprav je bila tam temperatura že kar nekaj nižja kot v dolini.

Od Blejske koče sva se potem odpravila proti Debeli peči, še prej pa opazila kal (malo jezerce) v obliki srca. Pot do Debele peči traja približno uro in pol. V prvem delu je malo več vzpenjanja, potem pa postane pot vedno bolj prijetna. Ob prehodu na sedlo se odprejo čudoviti razgledi na Julijski Alpe, zagledamo pa tudi že Debelo peč.

Na vrhu je bilo pravo brezvetrje in kljub temu, da je vročina že popustila, je bilo še vedno zelo prijetna temperatura ob sedenju na travi. Ob pogledu navzdol na Krmo sem malo obudil pot na Triglav izpred parih let.

Po nekaj oddiha sva se vrnila do Blejske koče, kjer sva spet nekaj popila, za pozno kosilo pa sva si že prej zaželela restavracijo nad Grajskim kopališčem na Bledu, kjer nama je hrana zelo všeč.