Blejsko jezero - Grajsko kopališče

Grajsko kopališče se nahaja na čudoviti lokaciji pod visoko skalo. Nad kopališčem se dviguje Blejski grad. Je edino uradno javno kopališče ob Blejskem jezeru in je v celoti ograjeno, tako na kopnem kot v vodi. Že nekaj let se ponaša z modro zastavo, kar pomeni, da izpolnjuje stroge okoljske standarde kot rezultat ekološkega delovanja vseh dejavnikov v Občini Bled. Začetki objekta segajo v leto 1930. Takrat je Ivan Kenda dozidal prvotno leseno poslopje z novimi betonskimi kabinami v več nadstropjih. Razširili so bazenske površine, zgradili skakalni stolp in drugo.

V Grajskem kopališču Bled se lahko kopate od junija do konca septembra. Uradna kopalna sezona traja od 15. junija do 15. septembra. Kopališče je odprto od 8.00 do 19.00 ure. V juliju in avgustu so čas podaljšali do 20.00 ure. Pred vhodom v kopališče se nahaja čolnarna, kjer si lahko izposodite čoln in veslate po jezeru. Dolžina kopališča je 300 metrov. Grajsko kopališče Bled ima na voljo kabine, garderobne omarice, prenovljene tuše in sanitarije, urejena je izposoja ležalnikov. Poskrbljeno je tudi za zabavo, saj imajo tobogan, skakalno desko, plastični splav na jezerski površini in drugo.

Urejeni so prostori za obiskovalce kot je Riklijeva soba, otroška soba in namizni tenis. V Riklijevi sobi so na voljo tudi knjige v slovenskem in angleškem jeziku. Tu se lahko na tablah po steni poučite o Arnoldu Rikliju. Arnold Rikli (1823-1906) je velik del življenja preživel na Bledu. Bil je švicarski zanesenjak, ki se je zavedal pomena zraka, vode in svetlobe za človekovo zdravje. Je tudi začetnik zdravstvenega turizma na Bledu. V jezeru lahko najdemo zdravilne vrelce, ki dobro vplivajo na človekovo zdravje. Najemnik na dveh lokacijah nudi ponudbo pijač in hrane.

Hrana je na voljo na lokaciji v centralnem delu kopališča, kjer postrežejo z enostavnimi jedmi po naročilu. Za invalide in starejše je urejen dostop v vodo. Otroci se lahko igrajo v peskovniku, na igralih ali gugalnici. V prihodnosti bi radi kopališče uredili tako, kot je bilo nekoč na starih fotografijah in razglednicah. Namesto betona naj bi terase nadgradili z lesom, uredili zidane kabine, kopališče bi pokrili s streho in s tem povečali senco, ki je sedaj na voljo pod kostanji ali senčniki.