Pokljuka je obsežna gozdnata planota na vzhodni strani Julijskih Alp med Radovno, Krmo in Savo Bohinjko, ki se dviga 1200 do 1500 metrov visoko. Zaradi lege, gozdnih sadežev, obširnih gozdov in možnosti za rekreacijo je priljubljen cilj izletnikov in dopustnikov skozi vse leto.
Pokljuka je tudi znano izhodišče za najbolj udoben dostop na Triglav in vrhove v njegovi skupini. Sneg leži običajno od novembra do maja, omrežje gozdnih poti in cest, ki so speljane po planoti, je zelo primerno za sprehode ter v zimskem času hojo in tek na smučeh po vzdrževanih progah.
Na Rudnem polju se nahaja Športno-rekreacijski center Pokljuka z Biatlonskim centrom, vežbališče in prizorišče tekem za svetovni pokal in državno prvenstvo. V marcu je zelo obiskan maraton v teku na smučeh.
Planota je bila prvotno porasla z bukovo-jelovim gozdom in alpsko smreko. Pred okoli 200 leti so ta gozd izsekali. Iz lesa so kuhali oglje za mnoge fužine na območju Bohinja. Pri ponovnem obnavljanju gozda so prednost dali smreki, ki je postopoma prevladala.
Čisto prvobitne so zamočvirjene doline nekdanjih ledeniških odtokov. Tukaj so se razvila šotna visoka barja, ki se uvrščajo med najbolj južna v Evropi. Največji sta Veliko Blejsko barje in Šijec, ki ležita na obeh straneh ceste Mrzli Studenec – Bohinj ter za ogled opremljeno barje pri planini Goreljek.
Pri Mrzlem studencu se nahaja križišče več cest. Proti jugu vodi cesta skozi naselji Koprivnik in Gorjuše v Bohinj. Proti severu se dve cesti usmerjata proti pobočju Pokljuškega grebena. Do skrajnega zahodnega območja planote na Rudnem polju vodi nadaljevanje asfaltirane ceste z Bleda, ki je prevozna tudi pozimi.
Od nje se okoli 2 km za Mrzlim studencem odcepi krožna gozdna cesta do Rudnega polja čez naselje Goreljek in več pokljuških planin. Na območju Pokljuke so prometnice zelo prepletene, tako da je orientacija na določenih predelih nekoliko težja.