V Občino Bohinj spada obsežno območje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjskim kotličem, Zgornjo Bohinjsko dolino, južnim pobrežjem Bohinjskega jezera ter gozdnatimi predeli na planotah Jelovica in Pokljuka.
Dolina Save Bohinjke se zoži v globoko tesen, imenovano Soteska. Reka Sava Bohinjka jo je vrezala med planoti Jelovica in Pokljuka ter tako predstavlja naravni mejnik Bohinjske kotline. Zaradi težavnega prehoda ob reki je bil Bohinj dolgo povezan z Mostom na Soči preko prelaza Vrh Bače. Pot skozi Sotesko nad levim bregom so potem toliko razširili, da je bil omogočen tovorni promet. Danes sta skozi Sotesko speljani železnica in regionalna cesta. Tesen je le redko poseljena, v edini večji razširitvi sta opuščena železniška postaja in zaselek. V Soteski je od leta 1882 do leta 1964 neprekinjeno obratovala gravitacijska žičnica za spravilo lesa s planote Jelovica. Po njej so vsak dan spustili do 35 m3 lesa.
Spodnja postaja žičnice se nahaja ob cesti Bled – Bohinj. Žičnico je po lastnem patentu zgradil tehnični direktor jeseniške železarne Lambert Pantz, po katerem se tudi imenuje Pantzova žičnica. V steni nasproti nekdanje železniške postaje je slapišče v Mokrem logu, ki je najbolj mogočno ob visokih vodah. Z Jelovice se v Sotesko spušča potok Korita, ki se prav tako zaključuje s slapom v bližini žičnice. Za Sotesko se dolina nekoliko odpre in pod strmim pobočjem Pokljuke se pokaže od glavne ceste odmaknjeno naselje Nomenj, kjer so še vidni ostanki fužin iz 11. stoletja.
Dva kilometra zahodneje je nad odcepom stare ceste v Nomenj v pobočju Pokljuke okoli 100 metrov visok, ampak večinoma malo vodnat slap Pirašica, na nasprotni strani pa slap Grmečica, ki je visok le osem metrov. Pri Bitnjah se pobočja Jelovice in Pokljuke razmaknejo v Bohinj.