Bohinj je alpska kotlina v povirju reke Save Bohinjke od Soteske navzgor. Kotlina ima več delov; v spodnjem delu je majhna Nomenjska kotlina, v srednjem se razcepi v vzporedni Zgornjo in Spodnjo dolino, ki ju loči hribovita pregrada Rudnice in Šavnice, v zgornjem delu pa je enotna jezerska kotlina. Celotna alpska kotlina je široka največ 5 km in dolga 20 km. Oblikovala se je v obdobju oligocena, ko je od vzhoda semkaj segal morski zaliv. Jezerska kotlina je čelna kotanja bohinjskega ledenika. Nanosi od ledenika so na vzhodni strani zajezili vodo in nastalo je jezero, ki je bilo nekdaj višje in večje. V širšem smislu se k Bohinju prišteva ves jugovzhodni del Julijskih Alp. Bohinjsko jezero je največje stalno jezero v Sloveniji, ki je široko do 1200 m, dolgo 4100 m in globoko do 45 m. Glavni stalni dotok je Savica, ki izvira v slapu Savica pod steno Komarča. V Bohinju se je še posebej močno razvilo planinsko pašništvo. Naselja nad dolinskim dnom, ki so se razvila iz prvotnih pastirskih zaselkov so Koprivnik, Gorjuše, Nemški Rovt, Ravne v Bohinju in Podjelje. Turistični objekti so v naseljih Ribčev Laz, Ukanc in Stara Fužina ob Bohinjskem jezeru ter v Bohinski Bistrici. Alpska smučišča so urejena na Voglu nad Ukancem in na pobočjih Koble nad Bohinjsko Bistrico. Bohinj obiskovalcem nudi veliko športnih aktivnosti čez vse leto.