Cerkev sv. Duha se nahaja na južni strani Bohinjskega jezera, tik ob glavni cesti Ribčev Laz - Ukanc. Cerkev sv. Duha je bila zgrajena leta 1743 v baročnem slogu. Dolga je 16 metrov in široka 8 metrov. Ima zidan pevski kor. Zvonik je iz istega leta kot cerkev. Cerkev in zvonik sta krita s skodlami. Cerkev je pobeljena, ob prenovi leta 1981 pa so našli 12 fresk. Na severni strani je prizidana posebna shramba, kjer so spravljali žito in druge darove, ki so jih ljudje darovali na zaobljubljene srede in zlasti na zahvalno nedeljo. Cerkev ima tri oltarje. Glavni oltar je lesen, v njem je kip presvete trojice. Stranska kipa sta sv. Helena in sv. Neža. Stranski oltar na desni strani je posvečen sv. Janezu Nepomuku. Oltar je zidan, nastavek pa lesen. Drugi stranski oltar je oltar sv. Frančiška Ksaverja. Tudi ta oltar je zidan z lesenim nastavkom. Na zunanji strani vzhodni strani prezbiterija je na vsej steni velika slika sv. Krištofa. Po prvi svetovni vojni je ostal v zvoniku le eden od treh zvonov, to je srednji zvon, ki je bronast in tehta 250 kg. Na zvonu so podobe Križa, Marije Pomagaj in sv. Pavla. Leta 1924 je cerkev dobila nov jeklen zvon, ki tehta 510 kg in je delo jeseniške livarne.

Dolina Krma je ena izmed treh dolin, ki vodijo iz Mojstrane v samo središče Julijskih Alp. Poleg doline Krme sta v tem območju še dolina Kot in dolina Vrata. Ledeniško alpska dolina Krma je najdaljša dolina izmed vseh in se nahaja na najvzhodnejšem delu. Je nadaljevanje doline Radovna in je dolga približno sedem kilometrov. Dolina Krma se zaključuje s pogledom na Vernar (2225 m), Tosc (2275 m) in Rjavino (2532 m). Krma je najdaljša in obenem najlažja izbira za vzpon na vrh Triglava. V dolini na Zasipski planini se nahaja Kovinarska koča, od koder je približno šest do sedem ur hoje do vrha Triglava. Dolina Krma spada v območje Triglavskega narodnega parka, ki je edini narodni park v Sloveniji. Obsega 880 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine na območju Slovenije. Uvršča se med najstarejše evropske parke in prvo varovanje se je začelo v letu 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park.

Dolina Vrata je ledeniška dolina, ki ji sledimo prav pod mogočno Triglavsko severno steno. Nebotični vršaci – Cmir, Triglav, Bovški Gamsovec, Stenar, Dolkova špica, malo skrita Škrlatica, Rokavi, Dovški križ, Škrnatarica in Kukova špica – kakor stražarji obkrožajo dolino, ki mirno počiva pod zeleno žametno preprogo gozda, tu in tam pretrgano le s pašniki. Po dolini, ki je zasuta z nasipinami, morenami, rečnim prodom in pobočnim gruščem, teče Triglavska Bistrica. Zbira vse vode, tudi znameniti Peričnik, in jih nosi v Savo. Vrata niso le naravni fenomen. Ljudje so se tu v preteklosti ukvarjali s pašništvom, gozdarstvom in oglarstvom. Že od konca 19. stoletja pa so Vrata pomembna za gorništvo in turizem. Že leta 1995 je Triglavski narodni park s pomočjo mednarodne fundacije Alp Action v dolini uredil Naravoslovno učno pot Vrata. Slednja je prvotno povezovala predvsem najbolj zanimive dele gozda in še nekatere druge naravne znamenitosti doline, kot so slap Peričnik, Galerije in amfiteatralni zatrep Vrat. Pot so večkrat dopolnili, v letu 2006 pa popolnoma prenovili. Dobila je tudi novo ime – Pot Triglavske Bistrice. Pot poteka večinoma po stezah in poteh vzdolž Triglavske Bistrice in se le na kratkih odsekih združi s cesto. Celotna pot do zatrepa doline pod Triglavsko severno steno je dolga 10 kilometrov, skupaj z obiskom Peričnika vam bo vzela 3 ure hoda.

Dom na Komni (1520m) se nahaja na vzhodnem robu planote Komne, ki se strmo spušča v Bohinjsko dolino. Hoje je za 2 uri 15 minut. Najlažje je dostopen, če pustimo avto na urejenem parkirišču pri Domu Savica. Od tam nas smerokaz vodi naprej po cesti. Na desni strani bomo videli brunarico, ki je izhodišče za ogled slapa Savice. Pot se ovinkasto in zmeraj bolj strmo vzpenja po gozdni poti, ki nas v vročih poletnih mesecih prijetno hladi. Vmes le redko naletimo na razgledne točke na Bohinjsko jezero. Proti koncu poti steza postaja vedno bolj skalnata. Dom je bil zgrajen leta 1936 in nato večkrat prenovljen in posodobljen, do njega vozi tudi tovorna žičnica. Sodi med najbolj obiskane planinske postojanke, saj stoji na križpotju večjih planinskih poti. Oskrbovan je čez celo leto. Upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana – Matica. Ima gostinski prostor z zunanjo teraso, ki nudi čudovit razgled na jezero v dolini. Iz doma je do Koče pod Bogatinom le 15 minut zložne hoje po planoti.

Dom Planika pod Triglavom (2401) se nahaja na južni strani Triglava. Leži na visoki planoti Ledine v Julijskih Alpah. Prva koča je bila zgrajena leta 1871, ki pa je nato čez nekaj let propadla. Imenovala se je Triglavski tempelj. Leta 1877 so zgradili novo kočo in jo obnovili tri leta kasneje. Leta 1911 so zraven koče odprli nov Dom Marije Terezije. Dom je po 1. svetovni vojni prevzelo Slovensko planinsko društvo. Spremenili so ga v obmejno stražnico. Po 2. svetovni vojni je dom in kočo prevzelo Planinsko društvo Gorje in planinska postojanka je dobila današnje ime. Leta 1987 so postojanko porušili ter leta 1992 zgradili novo depandanso. Mobitel so vključili naslednje leto. Dom Planika pod Triglavom je odprt od konca junija do konca septembra. V njem sta dva gostinska prostora, na dveh skupnih ležiščih je 41 ležišč in v 10 sobah je 82 postelj. Od doma je do vrha Triglava (2864 m) približno uro in pol hoje čez Mali Triglav ali po zahtevnejši poti čez Triglavsko škrbino. Iz Doma Planika pod Triglavom so lepi razgledi na bližnjo in daljno okolico.

Umetno jezero Jasna se nahaja v bližini Kranjske Gore, ob avtomobilski cesti na prelaz Vršič. Vršič je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Pišnica je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko. Potok teče po osrednjem območju Triglavskega narodnega parka in ga tvorita dva izvorna kraka. To sta Velika in Mala Pišnica, ki se združita pri jezercu Jasna. Ob sotočju je manjši naravni kanjon in hidrocentrala. Tu se začne gozdni rezervat Mala Pišnica, ki je bil zavarovan kot naravna znamenitost že leta 1951. Razteza se na 857 ha, od nadmorske višine 830 do 2330 metrov. Zaradi visokih grebenov, ki obdajajo dolino, se je izoblikovalo lokalno podnebje, ki ima predvsem značilnosti alpskega podnebja, kar pomeni sveža poletja, vlažne in ostre zime ter veliko količino padavin. Na težko dostopnih predelih se nahaja celo pragozdni ostanek, kjer rastejo najstarejši in najdebelejši macesni v svetovnem merilu. Gozdna pot po dolini Male Pišnice se začenja pri jezercu Jasna. Področje je danes težko prehodno in nevarno za pohodnike brez plezalske opreme, saj je uničeno zaradi potresa v 1980ih letih in številnih hudournikov. Včasih je bilo priljubljena izletniška točka in si je tudi naključni planinec lahko ogledal njene lepote. Pot je vodila do slapa in lovske koče. Jezero Jasna je čudovito v vsakem letnem času. Okoli njega so speljane sprehajalne poti. Voda je čista in zelenkaste barve, vendar žal premrzla za kopanje. Tik zraven jezera so igrala za otroke in kip ponosnega zlatoroga, kjer se lahko fotografiramo za spomin. Od tu je tudi čudovit pogled na Julijske Alpe.

Korita Mostnice se nahajajo v alpski dolini Voje, ki leži severovzhodno od Bohinjskega jezera, blizu naselja Stara Fužina. Korita Mostnice so približno dva kilometra dolga soteska, ki jo je izdolbel potok Mostnica. Korita so na nekaterih predelih zelo ozka, samo en meter, najbolj globoka pa so pri Hudičevem mostu in to kar 20 metrov. Hudičev most je dal leta 1777 zgraditi baron Žiga Zois za lažji dovoz oglja in železove rude iz bližnjih hribov. Most iz klesanega kamna je izredno gradbeno delo, saj je bil zgrajen v enem loku nad prepadno sotesko potoka Mostnice. Največja zanimivost korit je skala, ki jo je voda izdolbla v obliki slončka in razni mostovi, ki jih prečkamo. Za ogled korit Mostnice je potrebno v poletnem času plačati vstopnino. Peš pot gre po obeh straneh korit, tako da lahko napravimo krožno pot.

Kranjska Gora je največji kraj in središče Zgornjesavske doline. Je pomemben gorski turistični kraj in svetovno znano zimsko športno središče, predvsem zaradi vsakoletnih tekmovanj za svetovni pokal v alpskem smučanju Pokal Vitranc. Poleg tega je znana tudi po poletih in skokih v dolini Planica. Zgodovina Kranjske Gore se začne šele proti sredini 14. stoletja, ko so začeli krčiti gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča ter pašnike za govedo in ovce. Do takrat je bil zgornji del Save Dolinke malo obljuden. S strateškega vidika je postala Kranjska Gora pomembna med 1. svetovno vojno, ko so ruski ujetniki zgradili vojaško cesto čez preval Vršič v dolino Soče. Kot turistično središče je pridobila sloves z izgradnjo železniške proge Ljubljana-Rateče-Trbiž leta 1870. Povezava je bila ukinjena leta 1966. V Kranjski Gori se je najprej razvijal poletni klimatski turizem s poudarkom na alpinizmu in pohodništvu. Danes je v Kranjski Gori okoli starega vaškega jedra nastal nov, turistični del naselja s prenočišči, rekreacijskimi objekti in trgovsko središče.

Nahajajo se v Gozd Martuljku, katerega staro ime je Rute, ki leži v razgibanem gorskem okolju Zgornjesavske doline. V poletnih mesecih je najbolje, če parkiramo pri kampu in hotelu Špik ter se s tem izognemo sitnostim z iskanjem prostega parkirišča v središču vasi. Martuljkova ali Špikova skupina je del Julijcev, katerih vrhovi se s severnimi stenami spuščajo prav v Zgornjesavsko dolino. Veličasten je pogled na skalno priamido Špika, ki ostenju daje poseben čar. Pod ostenjem sta dve ledeniški krnici Za Akom in Pod srcem. Iz prve priteče potok Martuljek in sicer v slapu, ki se v treh delih spušča čez 110 m visoko steno – Zgornji Martuljkov slap. Potok teče proti dolini preko planine Jesenje, kjer stoji stara kapela, nekoliko nižje pa brunarica Pri Ingotu in Lipovčeva koča. Potok nato pade čez 50 m visoko steno - Spodnji Martuljkov slap v 400 m dolgo in ozko, v apnenec izoblikovano sotesko - Martuljkovo sotesko. Zgornji Martuljkov slap je težje dostopen, zato pa atraktivnejši.

Bohinj je slikovita alpska kotlina, ki se nahaja v povirju reke Save Bohinjke od Soteske navzgor. Kotlina se deli na več delov - v spodnjem območju je manjša Nomenjska kotlina, v zgornjem je enotna jezerska kotlina, v srednjem pa se razcepi v vzporedni Zgornjo in Spodnjo dolino, ki ju loči hribovita pregrada Rudnice in Šavnice. Celotna Bohinjska kotlina je široka okoli 5 km in dolga okoli 20 km. Bohinj ima več zanimivih razglednikov, ki so naslednji: razglednik Peč, Rudnica (946 m), Pršivec (1761 m), Vogar (1054 m), Vogel – zgodnja ploščad žičnice je na 1550 m, Vodnikov razglednik (1017 m) in Studor (1002 m). Med najlepše razglednike se uvršča Pršivec. Vogar spada med najvzhodnejši vrh grebena nad severno obalo Bohinjskega jezera. Je priljubljena izletniška točka zaradi planinskega doma in razgleda. Poleg tega je tudi izhodišče za jadralne padalce. Razglednik Peč (720 m) je dostopen od cerkve svetega Janeza v smeri proti Stari Fužini, kjer zavijemo desno pri betonskem mostu in nato sledimo smerokazom. Do vrha razglednika nas vodi urejena in nezahtevna gozdna pot za katero potrebujemo približno pol ure hoje in pri tem premagamo okoli 200 metrov višinske razlike. Razglednik Peč nudi čudovit razgled na Ribčev Laz in Bohinjsko jezero v vseh letnih časih.

Planica je najzahodnejša dolina v severnem delu Julijskih Alp. Dolino včasih imenujejo tudi dolina pod Poncami ali dolina skakalnic. V najvišjem, zadnjem delu prehaja dolina v eno najlepših koncev v Julijskih Alpah – Tamar. Planica ima kot izrazita alpska dolina gorsko podnebje z dolgo, hladno in snežno zimo. Najbližji kraj so Rateče, nad katerimi je na Peči tromeja Avstrija – Italija – Slovenija. Bližje večje naselje je 11 km oddaljena Kranjska gora s sedežem občine in znanimi tekmami v alpskem smučanju za pokal Vitranc. Prvo skakalnico je dobila Planica še pred letom 1930. Stanko Bloudek je skonstruiral tudi do tedaj eno največjih smučarskih skakalnic na svetu, ki danes nosi ime Bloudkova velikanka. Od leta 1932 je naredil načrte za okoli 100 smučarskih skakalnic. Tamar je 6 km dolga dolina v obliki črke U, ki pove, da jo je v ledenih dobah preoblikoval ledenik. Dolina se vse bolj oži, obkrožajo jo stene Mojstrovk z leve in Ponc z desne, zaključuje pa jo Jalovec. Ob robovih jo zaznamujejo hudourniški vršaji, ledeniške morene in melišča. Tamar je znan tudi po številnih nestalnih slapovih. Tik pod stenami se skriva zelena oaza Tamarja, nekdanja planina s planinskim domom na mestu, kjer je bila nekoč pastirska koča. Nedaleč od koče privre na dan izvir Nadiže. Dom v Tamarju nudi popolno gostinsko ponudbo in je odprt skozi vse leto. Zraven doma je kapela Marije Pomagaj, ki je bila zgrajena leta 1936 na pobudo rateškega župnika Josipa Lavtižarja. Leta 2002 jo je dal prenoviti tedanji župnik Marko Benedikt, po zamisli umetnika p. Marka Ivana Rupnika. Vrhunec prenove predstavljajo mogočni mozaiki.

Pokljuka je obširna gozdnata planota, ki leži na vzhodni strani Julijskih Alp, med dolinami Radovne, Krme in Save Bohinjke. Je pogost cilj številnih izletnikov in športnikov ter izhodišče za najbolj ugoden dostop na najvišji slovenski vrh Triglav in v njegovo pogorje. Pokljuka je bila nekdaj poraščena z bukovo-jelovim gozdom in alpsko smreko. Pred okoli 200 leti so ta gozd izsekali in iz lesa kuhali oglje za mnoge fužine v Bohinju. Pri kasnejšemu obnavljanju gozda so dajali prednost predvsem smreki, ki je postopoma povsem prevladala. Na Pokljuki so zamočvirjene doline nekdanjih ledeniških odtokov, kjer so nastala šotna visoka barja, ki se uvrščajo med najjužnejša v Evropi. Največji barji sta Veliko Blejsko barje in Šijec. Rudno polje je planina, ki leži na veliki gozdni jasi pod Viševnikom (2050 m). Na Rudnem polju se nahaja Športno-rekreacijski center Pokljuka z Biatlonskim centrom, vežbališče in prizorišče tekem za svetovni pokal in državno prvenstvo. V mesecu marcu je zelo obiskan maraton v teku na smučeh. Na planini je tudi vadbeni center slovenske vojske s smučiščem in vlečnico. Na Rudnem polju je obiskovalcem na voljo Hotel Center, ki nudi nepozabno bivanje v neokrnjeni naravi. Hotel ima udobne sobe, dve suiti, restavracijo, bar s kavarno, fitnes kabinet, finsko savno in dve multimedijski predavalnici. Rudno polje je pomembno izhodišče za vzpone v Triglavsko pogorje, predvsem čez Velo polje na Triglav.

Vrata so največja ledeniško preoblikovana dolina na severnem območju Julijskih Alp. So čudoviti naravni fenomen. V preteklosti so se ljudje tu ukvarjali s pašništvom, oglarstvom in gozdarstvom. Že od 19. stoletja pa so Vrata pomembna za turizem in gorništvo. Po dolini, ki je nasuta z morenami, nisipinami, pobočnim gruščem in rečnim prodom, teče Triglavska Bistrica. Zbira vse vode, tudi znameniti Peričnik, in jih nosi v reko Savo. Po dolini Vrat poteka Pot Triglavske Bistrice, ki se prične pri meji osrednjega območja parka Pri Rosu prav pri vstopu v Vrata. Največje naravne znamenitosti ob zanimivi poti so slap Peričnik, Galerije in amfiteatralni zatrep Vrat. Večinoma poteka po poteh in stezah vzdolž Triglavske Bistrice in se le na kratkih odcepih združi s cesto. Celotna pot do zatrepa doline pod Triglavsko severno steno je dolga 10 kilometrov, skupaj z obiskom Peričnika pa traja približno tri ure hoda. Obisk poti pa lahko poljubno skrajšamo in si ogledamo samo tisti del, ki nas najbolj zanima. Pot Triglavske Bistrice je označena z značilnimi informacijskimi stebrički Triglavskega narodnega parka, na informacijskih točkah pa so pojasnjevalne table. Na koncu poti nas pričaka Aljažev dom v Vratih, kjer se lahko okrepčamo in uživamo v prelepih razgledih na vrhove in gore, ki obkrožajo dolino Vrat, najlepši pa je razgled na Triglavsko severno steno in vrh Triglava.

Ribčev Laz je naselje, ki spada v občino Bohinj. Nahaja se na vzhodnem delu Bohinja in predstavlja center dogajanja in najbolj znano podobo Bohinja. Prebivalci so se prvotno ukvarjali s kmetijstvom, danes jim pa glavni prihodek prinaša turizem. Med prvo svetovno vojno je bil prehodni pas med bojiščem in zaledjem. V Ribčevem Lazu so največje znamenitosti cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki je danes pod spomeniškim varstvom, spomenik štirim srčnim možem, ki je bil postavljen leta 1978 in kip Zlatoroga. Posebnost je tudi kamnita stena, ki se nahaja blizu gostišča Pod skalco in je prevrtana od morskih školjk. To dokazuje, da je bila obala nekdanjega morja zelo plitva. V Ribčevem Lazu imajo Turistično informacijski center, trgovino, pošto, hotel Bohinj, hotel Jezero, počitniški dom Na skalci, apartmaje, restavracije in lokale. Na voljo je mnogo športnih aktivnosti, kot so športno plezanje na naravnem plezališču Pod skalco in Bellevue, čolnarjenje z izposojo čolnov ter kajakov in kanujev, plavanje, kolesarjenje, pohodništvo in drugo. Na voljo je vožnja s turističnima ladjama Bohinj in Zlatorog. Organizirajo tudi večerne vožnje ob domačem prigrizku in harmoniki.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se nahaja v Ribčevem Lazu. Je ena izmed večjih znamenitosti kraja, poleg spomenika štirim srčnim možem, ki je bil postavljen leta 1978 in kipa Zlatoroga. Leži ob Bohinjskem jezeru in je skupaj z mostom čudovita podoba Bohinja. Pri cerkvi je manjše parkirišče. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila narejena že pred letom 1300. Ime je dobila po verskem voditelju iz 1. stoletja n.š. Cerkev je pomemben kulturno zgodovinski spomenik. Stavba zajema sloge od romantike do baroka in je pod spomeniškim varstvom. Najbolj zanimiva je lesena glava Janeza Krstnika, ki izhaja iz leta 1380. Danes jo hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Najstarejše freske so iz 14. stoletja. Zvonik in vhodna lopa sta bila cerkvi prizidana v 18. stoletju. V različnih plasteh so na južni zunanji strani naslikani trije Krištofi. Sveti Krištof je bil zavetnik furmanov. Posebnost cerkve je tudi baročni zvonik z dvojno čebulo in laterno ter kritina strehe s skodlami. V cerkvi so trije leseni oltarji iz različnih obdobij 17. stoletja. Na območju cerkve so našli arheološke najdbe, ki izhajajo iz 1. do 5. stoletja n.š.

Spomenik štirim srčnim možem se nahaja v Ribčevem Lazu. Okoli njega je manjši park. Je ena izmed večjih znamenitosti kraja, poleg cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je danes pod spomeniškim varstvom in kipa Zlatoroga. Spomenik je bil postavljen leta 1978, ko je bila 200 letnica prvega vzpona na Triglav in je delo kiparja Stojana Batiča. Vidimo ga lahko pred hotelom Jezero in je usmerjen proti Triglavu, najvišji gori Slovenije. Prvi vzpon na goro je bil 25. avgusta 1778 leta. Naredili so ga domačini lovec Štefan Rošič s Savice, ranocelnik Lovro Willomitzer iz Stare Fužine ter rudarja Luka Korošec s Koprivnika in Matevž Kos iz Jereke. Pobudnik in mecen tega raziskovalnega vzpona je bil baron Žiga Zois, slovenski podjetnik, mineralog in preroditelj. Spomenik je v varstvu Planinskega društva Srednja vas in Bohinjska Bistrica.

Na koncu alpske doline Voje se nahajajo trije slapovi Mostnice, ki padajo preko zanimive apnenčaste stene. Če želimo videti še korita Mostnice, potem je najboljše, če pot začnemo iz parkirišča pri Stari Fužini. Lahko pa si skrajšamo pot, če parkiramo pri Planinski koči na Vojah. Od tu nas markirana pot vodi skozi dolino Voje. Zložna hoja po nezahtevnih predelih traja približno eno uro. Slapovi Mostnice se nahajajo blizu okrepčevalnice Slap, kjer se lahko spočijemo in uživamo v lepih razgledih. Največji slap je srednji slap, ki se imenuje Slap Mostnice ali Slap Voje in je visok okoli 20 metrov ter nato pada v čudoviti zelenkasti tolmun. Iz njega odteka potok v 5 metrov visok slap Konjski rep. Tik nad Slapom Mostnice se nahaja prvi slap, ki je prav tako visok 5 metrov. Nad slapovi Mostnice se nahaja še drsni slap, ki ima višino 15 metrov ter teče po mahovnatem predelu.

Slap Savica je čudovit slap v Bohinjski dolini. Do njega najlažje dostopamo iz parkirišča pri Koči pri Savici in Domu Savica. Do tja pridemo iz Ukanca. Mimo Doma Savica sledimo informativnim tablam do kamnitega mostu čez Malo Savico. Tukaj se v brunarici plača prispevek za vzdrževanje poti in lahko kupimo tudi spominke, nato pa nadaljujemo pot po kamnitih stopnicah do lesene ute. Čas hoje je približno 20 minut. Pri uti je razgledna točka na slap Savica, Bohinj in Vogel. Slap Savica je najbolj obiskan in znan slovenski slap. Največji pretok ima spomladi in jeseni. Slap je v svojih pesnitvah opeval tudi France Prešeren, največji slovenski pesnik. Slap Savica je dvopramenski slap, ki je v obliki črke A. Manjši vodni krak pada v tolmun 25 metrov globoko. Višina velikega kraka je 78 metrov. Potok Savica ima dva izvorna kraka, ki sta Mala Savica in Velika Savica, na kateri je slap Savica. Do slapa Savica lahko pridemo tudi, če zavijemo po pešpoti desno pri Koči pri Savici, vendar iz te strani ni tako lep razgled.

Ukanc je naselje, ki spada v občino Bohinj. Leži na zahodnem bregu Bohinjskega jezera. V tem delu se nahaja Kamp Zlatorog in pristan za turistično ladjo, Hotel Zlatorog, Vila Zlatorog, počitniške hišice, picerija in špageterija, vojaško pokopališče padlih v 1. svetovni vojni, nihalka za na Vogel in drugo. Okoli Bohinjskega jezera so urejene sprehajalne poti. V tem delu je most čez potok Savica, ki ima lepo zeleno barvo. Potok ima dva izvorna kraka, ki sta Mala in Velika Savica. Na Veliki Savici je slap Savica, ki je eden izmed najlepših in najbolj obiskanih slapov v Sloveniji. Mala Savica ima hudourniški značaj. Mala in Velika Savica se združita v bližini planinske postojanke Koča pri Savici. Od tukaj naprej se imenujeta Savica in pred izlivom v Bohinjsko jezero se jima pridruži še potok Ukanška Suha.

Med 1. svetovno vojno je bil Bohinj prehodni pas med bojiščem in zaledjem. Služil je kot zbirališče za vojake in njihovo urjenje ter počivališče za bolne in ranjene. V Bohinju so bila tri vojaška pokopališča, od katerih se vzdržujeta pokopališči na Rebri in v Ukancu. Pokopališče v Ukancu se nahaja ob cesti Zlatorog – Savica, blizu spodnje postaje gondolske žičnice za na Vogel. Na pokopališču je 282 grobov od padlih vojakov v krnskem pogorju in umrlih s področja Ukanca. Pokopališče je obdano z lesenim plotom. Grobovi so na betonskih postavkih z lesenimi križi. Na pokopališču lahko vidimo tudi leseno kapelico s stopnicami iz naravnega kamna, spominsko tablo v madžarskem jeziku in spomenik, ki je posvečen junakom Krna – braniteljem Bohinja.

Viševnik (2050m) je gora na Pokljuški planoti. Je eden od najvišjih vrhov v grebenu, ki loči Pokljuško planoto od doline Krme. Strm vzpon traja dve uri in naredimo 700 m višinske razlike, zato planinske palice in dobra obutev ne bodo odveč. Najboljše je, da parkiramo avto pri vojašnici na Rudnem polju na Pokljuki, od koder se pripeljemo z Bleda (20 km). Tabla z napisom Triglav nas usmeri po cesti do vojaških smučišč. Pri spodnji postaji vlečnice se usmerimo desno in se ob smučišču vzpnemo do vrha zgornje vlečnice. Pred zadnjim vzponom do vrha pridemo do manjše ravnice Zlate vode, kjer si lahko privoščimo krajši počitek in uživamo v miru in tišini. Skozi redek gozd se z nje vzpnemo na sleme, ki se spušča z Viševnika. Sledimo mu do vršnega slemena in po njem levo na vrh, od koder se nam odpre prekrasen razgled na Pokljuko in Bohinjske gore, Triglav in vrhove okoli njega. Vzpon na Viševnik je najlepši v pozni pomladni, poleti pa moramo paziti, da se zavarujemo pred sončnimi žarki.

Vogel se nahaja v občini Bohinj. Leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp in je visokogorsko smučišče v območju Triglavskega narodnega parka. Sodobna gondolska žičnica v Ukancu pripelje obiskovalce na nadmorsko višino 1537 metrov. Iz okrepčevalnice Viharnik, ki se nahaja takoj ob gondolskem izstopu, je čudovit panoramski razgled na Bohinjsko kotlino. Nudijo pizze in ostalo hrano. Tukaj se nahaja tudi znani Ski Hotel Vogel, kjer lahko gosti uživajo v savni, v restavraciji, aperitiv baru, sončni terasi in razgledih na Bohinjsko jezero, Triglav ali na smučišča proti Voglu, Šiji in Rodici. Na Vogel se lahko odpravimo v poletnih in zimskih mesecih. Zimska sezona traja do decembra, če je zadostna snežna pokritost, do velikonočnih praznikov. Nihalka obratuje od 8h do 18h, vsake pol ure. Smučarske naprave obratujejo od 9.00 do 16.00 ure. V prehodnih mesecih med zimsko poletno sezono in obratno, lahko pride do sprememb obratovalnega časa. Na Voglu je 8 žičnic, 38 km smučarskih prog, primernih za začetnike in zahtevne smučarje. Prav tako organizirajo smučarsko šolo, imajo vrtec za otroke, Elanov snowboard park in ostale dejavnosti. Okrepčevalnica Orlove glave se nahaja ob spodnji postaji sedežnice Šija, tik ob smučišču. Odprta je tako v zimski, kot v poletni sezoni. Postrežejo vam z jedmi za različne okuse. V novi Alpski vasi so obiskovalcem na voljo planinska koča, pizzerija, turistične sobe, hostel in apartmajska koča. Vogel je izhodišče za lažje in zahtevnejše planinske ture.

Voje je alpska dolina, ki se nahaja v Triglavskem narodnem parku. Do nje pridemo iz Stare Fužine v Bohinju. Z avtom se lahko pripeljemo samo do Planinske koče na Vojah, nato pa moramo pot nadaljevati peš. Lahko pa pustimo avto na urejenem parkirišču v naselju Stara Fužina. Skozi dolino Voje teče gorski potok Mostnica in pelje urejena gozdna cesta, ki nas vodi čez travnike in mimo mnogih vikendov. V okolici doline Voje si lahko ogledamo korita Mostnice, izvir Krope in slap Mostnice. Okrepčamo in spočijemo se lahko v Planinski koči na Vojah in okrepčevalnici Slap, ki se nahaja na koncu doline blizu slapa Mostnice. Zložna hoja po nezahtevnem terenu traja približno uro.

Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel svetovnih vojn. Vršič je izhodišče za planinske ture na Mojstrovko ali Prisojnik in sprehode po bližnji okolici. Med sprehodom smo lahko pozorni tudi na skalni obraz Ajdovske deklice, ki je najbolje viden iz razglednega grička pri Poštarski koči in veliko okno v steni Prisanka. Veliko okno je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem. Visoko je okoli 80 metrov in široko okoli 40 metrov. Kamnina naj bi bila predrta ob prelomu in nato je nastal udor, ki se je s preperevanjem večal v sedanjo odprtino. Na Vršiču se lahko okrepčate z domačo hrano v naslednjih planinskih domovih: Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Poštarska koča (1725 m).