Slap Peričnik se uvršča med najbolj znane slapove v Sloveniji. Sestavljata ga zgornji in spodnji slap. Zgornji slap je visok okoli 16 metrov, spodnji slap pa okoli 52 metrov. Največji pretok vode je v jesenskem in spomladanskem času. V zimskem času se spremenita v množico ledenih plošč in kapnikov zelene in modre barve. Blizu slapa je Koča pri Peričniku. Slap Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem Vrat. V zadnji ledeni dobi je ledenik dolino Vrat poglobil in razširil, zato je obvisela stranska dolina, po kateri je že pred poledenitvijo tekel potok Peričnik. Med umikanjem ledenikov so vode izpod njih odnašale material in ga odlagale po dolinah. Nanešen material se je v Vratih sprijel v konglomerat, ki se kot t.i. konglomeratna stopnja vleče po levem bregu Triglavske Bistrice in je ponekod debela tudi okoli 100 metrov. Stopnja je najlepše vidna ravno pri slapu Peričnik, kjer le ta pada čeznjo. Tok slapu se je večkrat premaknil, kar dokazujejo fosilna ustja, stari zapiski in fotografije. Nad spodnjim Peričnikom si je čez konglomeratno stopnjo pot urezal tudi zgornji Peričnik.