Dovje

Dovje je manjša vas na prostrani prisojni uravnavi pod vznožjem Karavank. Vas zaznamuje tisočletna zgodovina, kmečka tradicija in čudovita panorama. Dovška posest je bila leta 980 podeljena freisinškim škofom v Loško posest. Pod imenom Dolgo polje se prvič omenja med leti 1029 in 1045 letom. Leta 1191 je bilo v vasi 205 prebivalcev in 28 kmetij. Izkoreninjena je bila tlaka in zgrajena je bila dovška cerkev. Prvo šolo so odprli leta 1854. Naselje se je počasi večalo in kmalu je število kmetij naraslo na 30 in poleg njih je bilo še 30 kajž. V letu 1924 je bil dokončan vodovod, v naslednjih štirih letih pa so zaključili elektrifikacijo vasi. V času druge poselitve okoli 1980 leta je bilo sezidanih več novih hiš. Predel, kjer je največja poselitev, se imenuje Novo naselje.

V vaškem jedru je bila v letu 1999 zaključena prenova kovačnice, ki se sedaj imenuje Trgovina Pr Katr. Obnovljena kovačnica vaščanom služi kot trgovina za prodajo izdelkov in pridelkov s kmetij, sirarna, zbiralnica mleka in kot večnamenski prostor. Cerkev sv. Mihaela se nahaja na koncu vasi in je bila sezidana v začetku 14. stoletja. Ker so župnijsko cerkev večkrat prezidali in obnovili, so stili različni in si sledijo od gotike naprej. Cerkev je bila leta 1829 prezidana v neorenesančnem slogu ter krita s skodlami. Na pokopališču ob cerkvi sv. Mihaela so zadnje počivališče našli ne samo prebivalci vasi in Jakob Aljaž, temveč tudi planinci, ki so se ponesrečili v Triglavskem pogorju.

Ob odcepu v vas Dovje se od leta 1989 nahaja spomenik Jakobu Aljažu, dovškemu župniku, planinskemu delavcu in skladatelju, ki je tukaj prebival od leta 1898 do smrti leta 1927. Jakob Aljaž je bil ustanovitelj Dovškega prosvetnega društva, med organizatorji pri gradnji vodovoda na Dovjem, dal je pobudo za gradnjo kulturnega doma, prenovil je župnišče in cerkev sv. Mihaela ter bil vodnik v naprednejše in s tem boljše čase. V župnišču na Dovjem si je možno ogledati njegovo spominsko sobo.