Gorenjska - Blejsko jezero

Gorenjska

Jezera, ribnikiJezera, ribniki

Slovenija je znana po mnogih jezerih, od katerih je v svetovnem merilu najbolj poznano čudovito Blejsko jezero. Okoli njega vodi lepo urejena sprehajalna poti, ki skozi celo leto privablja mnoge domače in tuje obiskovalce. V poletnem času so najbolj priljubljene dejavnosti kopanje, čolnarjenje, supanje in ribolov. Jezera v Sloveniji po nastanku delimo na kraška, ledeniška, umetna in rečna. Drugačna od teh so mnoga jezerca, ki so nastala na neprepustnih tleh na Pohorju (Lovrenška, Ribniško, Črno jezero) in so se skozi čas zarasla v visoka barja. Najbolj pogosta so ledeniška jezera. Vsa, razen Blejskega jezera, se nahajajo v Triglavskem narodnem parku. To so čudovita vodna očesca v dolini Triglavskih jezer, Kriška in Krnska jezera in največje stalno jezero – Bohinjsko jezero. Blejsko jezero je manjše od Blejskega jezera. Obe jezeri se poleti dovolj segrejeta za kopanje, pozimi pa običajno zamrzneta. Kraška jezera so manj obiskana, vendar zaradi tega nič manj privlačna. Največji presihajoči jezeri nastajata na Planinskem in Cerkniškem polju. Priljubljene rekreacijske dejavosti preden voda v poletnem času presahne so kopanje, ribolov, deskanje in pozimi drsanje. Posebnost je Divje jezero pri Idriji, kjer se kraški izvir nadaljuje v jamske globine. Rečna jezera so stoječe vode ob rekah. Najbolj zanimive so mrtvice na Muri – Potkova, Petiševsko jezero, Muriša. Umetna jezera so nastala predvsem zaradi gospodarskih potreb. Ob bregovih mnogih jezer so kampi, čolnarne in gostilne. Največji pregradni jezeri sta Slivniško in Šmartinsko jezero pri Celju. V Šaleški dolini so nastala Šaleška jezera, ki so posledica izkopavanja lignita. Tam, kjer so sedaj jezera, je bilo več podeželskih vasi, ki so v celoti ali delno izginila. Med Šaleškimi jezeri izstopa priljubljeno Velenjsko jezero, ki ima lepo urejeno Velenjsko plažo. Velenjska plaža nudi obiskovalcem številne možnosti za sprostitev in rekreacijo. Na voljo je pestra gostinska ponudba, igrala na vodi, možnost za jadranje in surfanje, supanje ter skakalnica. Prav tako organizirajo zanimive dogodke in prireditve.
Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,
Državna pregledna karta merila 1 : 1.000.000, 1995
www.gu.gov.si

Priporočamo

Preddvor - Jezero Črnava, Hotel Alma & Grad Hrib

Jezero Črnava in Hotel Alma & Grad Hrib se nahajata v Preddvoru in sta priljubljena točka za mnoge domačine in okoličane. Sta tudi izhodiščna točka za pohode na sv. Jakoba, Potoško goro, Kališče, Javorjev vrh, Srednji vrh, Čemšenik, Storžič in Hudičev boršt. Preddvorska graščina sredi vasi je bila pred drugo svetovno vojno urejena kot penzion za letoviščarje, danes pa je v njej mladinski dom. Grad Hrib je preurejen v gostinski objekt, v njem organizirajo tudi poroke. Zraven gradu je stari grajski drevored. Staro izročilo in legenda obljubljata mladoporočencema, ki se sprehodita skozi ta drevored, kar 50 let zvestobe. Poleg gradu so zajezili potok Bistrico, ki po globoki dolini priteka izza Potoške gore in napaja umetno jezero Črnava. Hotel Alma je družinsko voden hotel in ima teraso, kjer lahko uživamo v prečudovitem razgledu na hribe in jezero. V poletnem času imajo možnost izposoje čolnov, najem tenis igrišča, v zimskem času pa jezero zaledeni in se lahko drsamo. Okoli jezera vodi urejena sprehajalna pot. Plezališče za prosto plezanje je pod Zaplato v dolini Bistrice. Od jezera je oddaljeno le pol ure hoje.

Bled - Blejsko jezero

Blejsko jezero je čudovito v vsakem letnem času in zato privabi mnogo obiskovalcev od blizu in daleč. Če se odpravite na sprehod okoli jezera, si boste med potjo lahko ogledali mestni del z nakupovalnim središčem in Zdraviliškim parkom, Grajsko kopališče, Malo Zako z veslaškim centrom in kipom čolnarja, Veliko Zako, kopališče Mlino in drugo. Lep razgled je na Blejski grad, Blejski otok in Karavanke. V mestnem delu se nahajajo hoteli, park, Vila Prešeren, Kavarna Park z znanimi kremnimi rezinami, mehiška restavracija Chilli, Festivalna dvorana Bled, postajališče za fijakerje in pletne in ostalo. Zdraviliški park je nastal leta 1891 ob izgradnji Zdraviliškega doma. Danes so v parku postavljene v poletnem času stojnice, na katerih prodajajo domače izdelke. Tukaj v mesecu avgustu poteka tudi Okarina Etno Festival Bled. Grajsko kopališče je edino uradno javno kopališče ob Blejskemu jezeru. Mala Zaka je priljubljeno kopališče z lesenimi pomoli, ki poleti privabi mnoge domačine in turiste. Je športno – turistični kompleks v okviru katerega delujeta Penzion Zaka in Veslaški center. V Veliki Zaki je travnato kopališče. Tu je tudi restavracija, trgovina, manjši bar in Camping Bled, ki ga obišče mnogo turistov. Cafe Belvedere se nahaja na trideset metrov visokih stebrih nad Blejskim jezerom. Od tu je prekrasen razgled na Blejski otok in gore v ozadju. V bližini kopališča Mlino je penzion Mlino, penzion Pletna, tu je tudi postajališče za pletne. Ko se približujete mestnem delu boste šli mimo Vile Istra, Vile Beli Dvor, Vile Lastovka ...

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero se nahaja v občini Bohinj. Občini pripada razsežno ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino in južnim pobrežjem Bohinjskega jezera. Jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Ima površino 3,3 km2. Dolgo je preko 4 km, široko kilometer in globoko do 44,5 m. Bohinjsko jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Prvotna kontanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. V jezero se pri Ukancu, kjer je tudi avtokamp Zlatorog, izliva reka Savica, ki je glavni pritok. Savica izvira sredi skalne stene Komarče in pada v mogočnem slapu v tolmun. Jezero je pretočno, saj iz njega teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 metrih skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki pride iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega narodnega parka. Jezerski bregovi niso pozidani in ohranjajo naraven videz brez človeških posegov. Jezerska voda je izredno bistra in v poletnih mesecih primerna za plavanje in veslanje. Na južni strani pod Voglom je ob jezeru speljana cesta, vse do hotela Zlatorog. Na severni strani je romantična sprehajalna pot, ki jo malo pred Ukancem prekine mogočna hudourniška struga. Sprehod okoli jezera traja približno dve uri. Okolica Bohinjskega jezera poleg sprehodov in plavanja nudi številne športne aktivnosti. V Ribčevem Lazu, na vzhodnem bregu jezera,se nahaja cerkev sv. Janeza Krstnika in znameniti kamniti most. V tem delu si lahko v čolnarni izposodite čolne na vesla in na električni pogon ali se zapeljete z turistično ladjico okoli jezera. Prav tako imajo na voljo gorska kolesa, kanuje, kajake, organizirajo pa tudi rafting po Savi Bohinjki. V Ribčevem lazu se lahko vključite tudi v tečaj športnega plezanja, ki potekajo na prireditvenem prostoru Pod skalco. V bližini se nahaja adrenalinski park, lahko pa tudi poletite z jadralnim padalom. Za namestitev so na voljo počitniške hiše in nekaj hotelov in počitniških domov, kmetije odprtih vrat ter avtokamp Zlatorog. Bohinjci organizirajo tudi več tradicionalnih prireditev: vasovanje in kmečko ohcet, kresno noč, ki se ter tek štirih srčnih mož okrog jezera, festival Kanal in Festival alpskega cvetja. Septembra praznujejo povratek živine s poletne paše na planinah v dolino. Prireditev se imenuje kravji bal.

Jezero Jasna

Umetno jezero Jasna se nahaja v bližini Kranjske Gore, ob avtomobilski cesti na prelaz Vršič. Vršič je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Pišnica je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko. Potok teče po osrednjem območju Triglavskega narodnega parka in ga tvorita dva izvorna kraka. To sta Velika in Mala Pišnica, ki se združita pri jezercu Jasna. Ob sotočju je manjši naravni kanjon in hidrocentrala. Tu se začne gozdni rezervat Mala Pišnica, ki je bil zavarovan kot naravna znamenitost že leta 1951. Razteza se na 857 ha, od nadmorske višine 830 do 2330 metrov. Zaradi visokih grebenov, ki obdajajo dolino, se je izoblikovalo lokalno podnebje, ki ima predvsem značilnosti alpskega podnebja, kar pomeni sveža poletja, vlažne in ostre zime ter veliko količino padavin. Na težko dostopnih predelih se nahaja celo pragozdni ostanek, kjer rastejo najstarejši in najdebelejši macesni v svetovnem merilu. Gozdna pot po dolini Male Pišnice se začenja pri jezercu Jasna. Področje je danes težko prehodno in nevarno za pohodnike brez plezalske opreme, saj je uničeno zaradi potresa v 1980ih letih in številnih hudournikov. Včasih je bilo priljubljena izletniška točka in si je tudi naključni planinec lahko ogledal njene lepote. Pot je vodila do slapa in lovske koče. Jezero Jasna je čudovito v vsakem letnem času. Okoli njega so speljane sprehajalne poti. Voda je čista in zelenkaste barve, vendar žal premrzla za kopanje. Tik zraven jezera so igrala za otroke in kip ponosnega zlatoroga, kjer se lahko fotografiramo za spomin. Od tu je tudi čudovit pogled na Julijske Alpe.

Planšarsko jezero

Planšarsko jezero se nahaja na Zgornjem Jezerskem, proti mejnemu prehodu, kjer je odcep označen s smerokazom. Ob jezeru je Gostišče ob jezeru, kjer nudijo dobro domačo hrano kot so masovnek s kislim mlekom, telečja obara s koroškimi ajdovimi žganci, divjačina s kruhovimi cmoki, domače kremne rezine in še mnogo drugih dobrot. Okoli jezera je speljana razgibana sprehajalna pot. Jezero ima obliko srca. Domačini so ga zajezili v spomin na veliko ledeniško jezero, po katerem je kraj dobil ime. Je najbolj znana turistična točka v kraju in njihov simbol. Obiščemo ga lahko v vsakem letnem času. Poleti lahko čolnarimo, kolesarimo ali plezamo po manjši umetni steni. Pozimi je okolica privlačna za tek na smučeh, smučanje za otroke na bližnjem smučišču ter drsanje na zamrznjenem jezeru ali umetni ploskvi. Posebej je romantično zvečer ob jasnem vremenu, ko je nad nami tisoče zvezd in nas v gostišču čaka topel čaj.

Ostalo

Jezerca Bobovek

Jezerca Bobovek ali Bobovška jezera so skupina treh jezer, ki se nahajajo v bližini naselja Bobovek pri Kranju. Glinokopna jezerca so zavarovana kot naravni spomenik. So priljubljeno območje za sprehajanje in v poletnem času tudi kopanje. Skupna površina Bobovških jezer je okoli 4,5 hektarjev. Največje jezero, severno ležeče je Krokodilnica, južno jezero je Čukova jama, najmanjše in zahodno ležeče pa se imenuje Ledvička. Na začetku 20. stoletja je bil na predelu sedanjih jezerc zamočvirjen travnik z nekaj drevesi. V letu 1905 so pričeli z izkopavanjem gline, ki jo je izkoriščala opekarna Bobovek. Leta 1953 so ob kopanju gline našli mamutove ostanke iz časa ledene dobe ter žarno grobišče iz obdobja Rimljanov. Leta 1965 so našli ohranjene ostanke fosilne ribe klenič. V letu 1971 so prenehali z izkoriščanjem gline in nekdanje glinokope je zalila voda. V umetno nastalem biotopu glinokopnih jam obiskovalci lahko opazujejo jezerca, močvirja in mlake, med njimi izstopajo trstičja kot izredno pester življenjski prostor. Tukaj so si našle svoj dom številne ptice (ptice pevke, močvirske trstnice, mala bobnarica, vodomec), močvirske rastlinske vrste, žabe, kačji pastirji, žuželke in druge. Jezerca so bila zaradi paleontoloških, ornitoloških in ostalih posebnosti zaščitena in razglašena za naravno znamenitost. V bližini jezerc Bobovek se nahaja protokolarno posestvo Brdo s čudovitim parkom in renesančnim dvorcem. Dvorec dopolnjujejo hotel s konferenčnimi zmogljivostmi, restavracija, tiskovno središče, konjeniški center, vadbišče za golf, nova konferenčna dvorana in drugo.

Jezero Javorniški Rovt

Javorniški Rovt je manjše naselje, ki spada v Občino Jesenice. Razprostira se na prisojni legi pod slikovitimi grebeni Karavank, nad naseljem Slovenski Javornik. Največja znamenitost je hiša Pristava, ki je nekdaj pripadala baronu Žigu Zoisu. Javorniško jezero se nahaja v neposredni bližini doma Trilobit. Jezero leži za umetno zajezitvijo potoka Javornik in je široko okoli 50 metrov, dolgo približno 150 metrov in v večjem delu globoko tri metre. Jezero se polni preko obsežnih zajetij, vodnih drč in cevovodov iz izvirov Mali Javnornik, Veliki Javornik in iz potoka Jezernica. Jezero je kristalno bistre barve in ima nizko temperaturo. Gosti številne vodne rastline, postrvi različnih velikosti in race. Prvotno leseno zajetje potoka Javornik je bilo narejeno leta 1901 za pogon sodobne valjarne železa v Slovenskem Javorniku. Leta 1930 so zajetje zabetonirali. Leta 1908 so ob jezeru zgradili hidroelektrarno Javorniški Rovt za pogon črpalk, ki so iz nižje ležečih izvirov vračale vodo v jezero. Hidroelektrarna s svojim sistemom zajetij, cevovodov in starostjo predstavlja edinstven tehniški spomenik. Ob jezeru je bila postavljena karavla Karavanških kurirjev JLA. Leta 1993 so opuščeni objekt preuredili v dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Dom Trilobit je dobil ime po okamninah izumrle živalske vrste, trokrparja, ki je tukaj prebival pred okoli 290 milijoni let v plitvem morju. Največ živalskih vrst je v razgibani plitvini ob vstopu vodne drče na severovzhodnem delu jezera. Dno Javorniškega jezera je bolj poraščeno v mirnem zahodnem predelu. Tukaj so velike postrvi ob zapornici ob najbolj globokem predelu jezera. Postrvi niso ravno živahne, kar je verjetno posledica nizke temperature vode. Ob domu Trilobit se nahaja umetna plezalna stena, možno je tudi čolnarjenje. Pri domu se prične in konča tudi lepo urejena in označena Naravoslovna in rudarska učna pot, ki je dolžine okoli osem kilometrov.

Jezero Kreda (Dolina Vrata)

Iz naselja Mojstrana vodijo v središče Julijskih Alp in v podnožje vrha Triglava tri čudovite alpske doline, ki so Krma, Vrata in Kot. Dolina Vrata zajemajo območje od Mojstrane do vznožja severne stene najvišjega slovenskega vrha, Triglava (2864 m). Dolina Vrata se uvrščajo med pokrajinsko najlepše doline na območju Julijskih Alp. V dolini je glavni vodotok Triglavska Bistrica, ki se v Mojstrani izlije v reko Savo Dolinko. V Vratih je poleg Triglavske Bistrice še stalni vodotok Peričnik. Bistrica je v obdobju medledenih dob odnašala in nanašala material, ki ga je ledenik pustil za seboj. V večini so to različno veliki apnenčasti prodniki, ki so se sprijeli v konglomerat. Bistrica je v srednjem predelu doline Vrata s spodjedanjem ustvarila previse oziroma galerije. Te so posledica različne odpornosti konglomeratnih plasti. Jezero Kreda je čudovito majhno jezero nad Mojstrano, nedaleč od Slovenskega planinskega muzeja. Ko je v letu 1893 pričela obratovati cementarna na predelu Fabrke, so izkopavali kredo za izdelovanje cementa nedaleč stran. Kotanja je po zaprtju cementarne postala priljubljeno kopališče za domačine. Jezerce dobiva svež pritok iz potoka. Danes je jezero Kreda namenjeno ogledu in sproščanju. Jezero leži ob pešpoti Mojstrana – Peričnik. Potrebno je slediti pešpoti št. 16, ki poteka po desnem bregu reke Bistrice, v gozdu pri označevalnem stebru iz lesa pa se nadaljuje pot navkreber po pešpoti št. 15. To je ovinek do jezera Kreda, kjer oznaka na stebru obiskovalca vabi, da se vrne po isti poti nazaj ali se pridruži poti št. 16 do Peričnika.

Kamp Šobec

Kamp Šobec spada med največje slovenske kampe. Uvršča se v najvišjo kategorijo petih zvezdic in ima modro zastavo, ki je simbol visokega ekološkega standarda in dobre sanitarne urejenosti plaže. Odprt je od Velike noči do 30. septembra. Nahaja se v bližini avtoceste Jesenice - Ljubljana, tri kilometre pred čudovitim Bledom in približno dvajset kilometrov od karavanškega predora. Priporočajo ga kamping klubi in evropski avto moto. Kamp Šobec leži v borovem gozdu med reko Savo Dolinko in majhnim jezerom, ki se imenuje Šobčev bajer in je umetnega izvora. Pred kampom se nahaja Mokrišče Šobec. Kamp Šobec se razteza na 15 ha in ponuja 500 prostorov za taborjenje. Rezervacije niso potrebne in dovoljene so domače živali. Lahko bivate tudi v bungalovih. Kamp ima na voljo recepcijo, trgovino, slaščičarno, restavracijo, prireditveni prostor, pralnico perila, okrepčevalnico Plaža, mini golf, gospodarski objekt, tenis igrišča na pesku in umetni travi, športna igrišča, ogrevane sanitarije, oskrbovalno postajo za bivalne avtomobile in prikolice. Gostje lahko igrajo odbojko na mivki, mali nogomet, badminton, namizni tenis ali preizkusijo manjšo plezalno steno. Zvečer potekajo animacije za otroke in odrasle. Kopališče ob bajerju ima lepo urejeno plažo. Kamp Šobec je odlična izhodiščna točka za ljubitelje pohodništva, alpinizma, gora, saj je v neposredni bližini Triglavskega narodnega parka. Na kolesarjenje in sprehode se lahko odpravite kar iz kampa. Lahko se tudi preizkusite v adrenalinskih športih kot so soteskanje, jamarstvo, skok s padalom ali obisk adrenalinskega parka.

Posestvo Brdo - Jezero

Obsežno Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira nedaleč od mesta Kranj, ki je po velikosti tretje največje mesto v Sloveniji in središče Gorenjske. Posestvo Brdo zajema park Brdo, grad Brdo in v okviru tega pestra doživetja za obiskovalce vseh starosti. Posestvo ima pestro zgodovino, saj je bilo v lasti svetovno znanih lastnikov, kot so Žiga Zois, mecen, književnik in veliki zbiralec, jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević ter rezidenca predsednika republike Jugoslavije, Josipa Broza Tita. Tito je na Brdo prihajal v različnih presledkih vse do začetka leta 1980. Po njegovi smrti sta grad in posestvo prešla pod upravo Izvršnega sveta LR Slovenije, nato pa po volitvah 1990 in razglasitvi samostojnosti v upravo in lastnino Republike Slovenije. Park Brdo predstavlja pravo zakladnico kranjske aristokratske zgodovine. Na čudovitem sprehodu po grajskem parku obiskovalci lahko občudujejo bogato favno in floro ter spoznajo številne znamenitosti, kot so stara oranžerija, Grad Brdo, nekdanja grajska pristava, s slamo kriti kozolci toplarji, dragocena kiparska zbirka, čebelnjak s panjskimi končnicami znanih slovenskih slikarjev. Po predhodni najavi so na razpolago tudi vodeni ogledi Gradu Brdo in Parka. V okviru doživetij so na voljo vožnja s kočijo, doživetja s konji, Brdska riba, Zoisi na Brdu, igranje golfa, fotolov, športni ribolov, piknik košarica. Vožnja s kočijo vključuje vožnjo z elegantno kočijo za dve osebi ali pa večjo Herbersteinovo kočijo za štiri potnike. V okviru doživetij s konji so na razpolago različni programi konjeništva. Brdska riba je edinstven program prekajevanja in degustacije postrvi ob koncu katere vsak udeleženec dobi tudi postrv. Zoisi na Brdu zajema tematsko vodenje Brda po poteh Zoisov, ki poteka ob spremstvu gostiteljice baronice. Ob zaključku doživetij se obiskovalci lahko prepustijo kulinaričnim užitkom, ki so na voljo v restavraciji Zois, restavraciji hotela Brdo, ki se nahaja v hotelskem pritličju ter v koči Jezero. V koči so se leta 1991 ustvarjali zametki samostojne slovenske države.

Pristava in Zoisov park

Javorniški Rovt je naselje, ki spada v občino Jesenice. Gostilna Dom Pristava se nahaja na idiličnem samotnem kraju v Javorniškem Rovtu. Imajo urejeno parkirišče. Je odlična izhodiščna točka za kolesarjenje in pohodništvo na Stol, Planino pod Golico ali Karavanke. V okolici so urejene konjske poti. Odprto imajo vse dni v tednu od 10.00 do 22.00 ure, razen v torek. Lahko si zagotovite tudi prostor za piknik. Pred domom sta igrišči za košarko in odbojko. V Javorniškem Rovtu je urejena Naravoslovna in rudarska učna pot. Označena je s smerokazi in tablami in predstavlja naravni in zgodovinski laboratorij. Namenjena je vsem, ki želijo odkrivati ostanke preteklosti in zakonitosti narave. Dolga je 8 kilometrov in obsega 15 vsebinskih točk. V njen sklop spada tudi Zoisov park. Park se nahaja zraven gostilne Dom Pristava. Njegov začetnik je bil Karel Zois, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja. Bil je brat bolj znanega Žiga Zoisa. V glavnem je živel na gradu Brdo pri Kranju in v graščini na Javorniku. V letih od 1785 do 1790 je na Brdu sadil alpske rastline ter domača in tuja drevesa. Ta nasad je bil prvi botanični vrt na območju Slovenije. Kot eden izmed prvih gornikov je hodil in nabiral rastline zlasti v Julijskih in Kamniških Alpah ter v Karavankah. Tu je tudi odkril Zoisovo zvončnico, hči slovenskih planin, ki je eden najznačilnejših endemitov. Wulfen, avstrijski naravoslovec, je po njem poimenoval tudi Zoisovo vijolico, ki jo je Karel našel okoli 1785 leta. Ta rumenocvetna mačeha raste v osrednjih Karavankah, od Golice do Belščice, Stola, Zelenice do Košute. Karel Zois je za svoje izhodišče v Karavankah pod Medjim dolom zgradil kočo, deloval pa je tudi iz Doma Pristava. V njegov spomin je botanični vrt tudi poimenovan. V Zoisovem parku so označena različna drevesa kot so smreka, divja češnja, gorski javor, jerebika, srebrna smreka, črni topol, jelka in mnoga druga. Park je poln sledov davnega življenja v teh krajih. Tu se nahajajo tudi tri jezera, ki skozi leto spreminjajo svojo podobo. Zelo znana cvetlica, ki raste v Karavankah v rovtih, je narcisa ali ključavnica, kot ji pravijo domačini. Te rastline ljubijo svetlobo. Cveti v maju, vendar ne vsako leto enako intenzivno. Cvetenje se najprej začne v dolinskih legah, tako da se lahko višje na pobočjih zamakne tudi v junij. Njeni listi so za živino, dokler so zeleni, stupeni. Narcise rastejo samo na redno košenih travnikih.

Trbojsko jezero

Trbojsko jezero se nahaja med Mavčičami in Kranjem. Nastalo je ob zgraditvi hidroelektrarne Mavčiče, ko so zajezili reko Savo. Ob tem je voda tudi deloma potopila zanimivo sotesko Zarica. Na konglomeratnih stenah s spodmoli lahko vidimo rastline, ki drugače uspevajo samo v gorah. Trbojsko jezero s svojimi raznovrstnimi pojavnimi oblikami daje življenjski prostor številnim ribjim in ostalim vodnim vrstam. Tako v zgornjem, bolj tekočem delu, najdete številne vrste, značilne za tekoče vode, medtem ko se v spodnjem delu nahajajo predvsem ribe stoječih voda. Obiskovalci lahko v jutranjih in večernih urah uživamo v opazovanju aktivnosti vodnih prebivalcev, kot tudi izkoristimo možnost tega prostora za športni ribolov, ki je atraktiven v vseh letnih časih. Jezero je dom za mnoge vodne ptice kot je recimo redka vrsta race - veliki žagar. Ob jezeru se lahko sprehajamo, igramo odbojko na mivki, čolnarimo in aktivno spoznavamo podeželje. Uživamo in sprostimo se lahko v baru Čolnarna, kjer imajo na voljo tudi razne slastne dobrote in čudovit razgled na jezero. Tukaj si lahko izposodimo tudi čolne. V bližnji okolici se nahaja še Gostišče Bakhus, Restavracija Parizar, Gostišče Aleš in Brunarica Ščuka.

Završnica - Završniško jezero

Završniško jezero se nahaja v dolini Završnica in spada pod območje občine Žirovnica. Območje občine sestavljata dve različni pokrajinski enoti. Južni del je ravninski, severni pa sega v hribovito območje Karavank. Meja med enotama poteka po vznožju grebena Peči, ki predstavlja najbolj zahodni odrastek Kamniško-Savinjskih Alp. Dolina Završnica leži onstran grebena Peči. Domačini jo imenujejo tudi Zavrh. Potok Završnica izvira v dveh izvirih na Zelenici pod Stolom. V spodnjem delu so potok zajezili za potrebe hidroelektrarne in tako je nastalo umetno Završniško jezero. Hidroelektrarna Završnica je bila prva javna hidroelektrarna na Slovenskem in je bila zgrajena leta 1914. Pri jezeru je izhodišče za planinsko turo do Valvasorjevega doma, do kamor se lahko pripeljemo z avtom in nato naprej do Stola (2236), ki je najvišji vrh v Karavankah. Naprej po dolini druga gozdna cesta pripelje za Begunjščico do Tinčkove koče, ki je tudi izhodišče za turo na Stol. Ob jezeru si lahko privoščimo piknik ali pa kosilo v eni od priznanih domačih gostiln. Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, ki nas kar vabijo v svoje nedrje.

Zelenci - Drugi izvir Save Dolinke

Zelenci se nahajajo v občini Kranjska Gora. So talni izvir Save Dolinke. Voda tu privre na dan iz do dva metra globokega jezera izrazito zelene barve, po kateri je izvir tudi dobil ime. So naravni rezervat in dom mnogim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Voda ima stalno temperaturo okrog 5-6 stopinj C. Jezerce leži v močvirju, ki je ostanek nekdanjega večjega jezera. To je nastalo po zadnji ledeni dobi. Porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki vulkančkov, kar je edinstven primer v Sloveniji. Iz jezera voda preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 metrov široko, plitko močvirje Blata. Rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc. Za naravni rezervat so bili Zelenci razglašeni leta 1992. Površina naravnega rezervata je 14 ha, največja globina jezerca je 3 metre. Zelenci so najbolj čudoviti spomladi in pozimi.


Naravne znamenitosti

Izviri, vrelci

Izviri

Jame

Jame

Jezera, ribniki

Jezera

Karavanke

Karavanke

Triglavski narodni park

NP Triglav

Parki, arboretumi, vrtovi

Parki

Naravna kopališča, plaže

Plaže

Reke in sotočja

Reke

Slapovi

Slapovi

Soteske, kanjoni, korita

Soteske

Kulturno-zgodovinske znamenitosti

Bazilike, cerkve, kapele

Bazilike

Gradovi, graščine, stolpi, trdnjave, utrdbe

Gradovi

Največja slovenska mesta/kraji po velikosti

Mesta

Mestne hiše - Rotovži

Mestne hiše

Muzeji, galerije, razstave

Muzeji

Vojaška pokopališča padlih v 1. sv. vojni

Pokopališča

Samostani

Samostani

Spomeniki, kipi, znamenja

Spomeniki

Stara mestna jedra

Stara jedra

Razno

Kampi

Kampi

Marine, pristanišča

Marine

Kraji za poroko - Poročni kraji

Poročni kraji

Sankališča

Sankališča

Smučišča

Smučišča

Zdravilišča, terme, toplice, wellness

Zdravilišča