Dvorec Bukovje se nahaja v bližini Dravograda. Leži med ravnico na desnem bregu reke Drave in pohorskim gozdnim pobočjem Bukovja. Je idiličen prostor za poroke, prireditve, kongresne in protokolarne dogodke, izobraževanja, razstave in družabna srečanja. Dodatno v ponudbi so tri učilnice, velika dvorana ter devet sob in 26 ležišč. Dvorec obdaja lepo urejen park Bukovje, v katerem uspevajo različni nasadi. Ohranjene so stare, avtohtone sorte sadnega drevja in grmovnic. Dvorec s parkom evropskih dreves, kjer se stare krošnje prepletajo z mladim rastjem, je idealen za romantične poroke. Pari lahko izbirajo med različnim lokacijami, ki so naslednje: baročni ambient velikega salona, veličastna poročna dvorana s stilno opremo, prestižni poročni šotor ali svežina dvornega parka. Baročni dvorec ima pestro zgodovinsko preteklost. V srednjem veku so grajske utrdbe zaradi varnosti gradili na težko dostopnih območjih. Najbolj pogosti srednjeveški stavbni tipi so bili kastelni gradovi, pri katerih sta grajsko poslopje poleg bivalnega palacija sestavljala tudi grajsko obzidje in grajski stolp. Takšna je bila tudi graščina Pukštajn, ki je bila zgrajena v začetku 13. stoletja na pomolu nad reko Dravo. Do danes se je ohranila le zgradba renesančnega grajskega stolpa. Grajski objekt je kar dvakrat pogorel in takratni lastniki, rodbina Khossler, ga po zadnjem požaru leta 1706 ni več obnavljala. V njegovem vznožju so v stilu baročnih dvorcev v 18. stoletju zgradili novo stavbo dvorca Bukovje, istočasno pa je gotovo nastala tudi grajska kapela. S svojo neenotno podobo mogočni dvorec kaže na bogato stavbno zgodovino. Rodbina Kometer je po letu 1870 prezidala dvorec, s prezidavo pa je dobil sedanjo podobo historične zgradbe z ogelnimi stolpi. Baročni dvorec je imel zadnjo prezidavo v drugi polovici 20. stoletja. Le-ta je temeljito zaznamovala notranjost zgradbe, ki je bila zaradi funkcionalnih potreb temeljito prezidana. V tem obdobju sta nastala tudi dva štukaturna stropa, in sicer po originalni predlogi.

Grad Tabor se nahaja na manjši vzpetini nad Laškim, ob vznožju Huma. Od tukaj je čudovit razgled na mesto in okolico. Grad Tabor je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1145. Kasnejša pričevanja dokazujejo, da je bil v lasti Celjskih grofov, ki so v njem občasno prirejali viteške igre in lovske prireditve. Leta 1487 so grad Tabor požgali Turki in nato so ga v 16. stoletju predelali v protiturški tabor, od koder izvira tudi njegovo ime. Po koncu vpadov Turkov je trdnjava dolga stoletja samevala in propadala. Grad Tabor je celovito prenovo doživel v letih med 1984 in 1988. Pravokotni južni stolp je bil stanovanjski objekt z vhodom v prvem nadstropju. Skupaj z obzidjem je romanski. Okrogli stolp je rezultat renesančne obnove, ki ni prizadela osnovne zasnove zgradbe. Danes je v gradu Tabor restavracija Pavus, kjer lahko poskusimo kulinarične dobrote in grajska vina. Na Gradu Tabor Laško poskrbijo tudi za izvedbo uradnega dela poroke in poročno slavje. Poročna dvorana z galerijo za svate, nevestin bar in vinoteka se nahajajo v okroglem stolpu. Notranje grajsko dvorišče Prostor za grajskim obzidjem pa se lahko spremeni v vinski ali kulinarični dogodek, koncertno dogajanje, otvoritev, slavnostni sprejem in drugo.

Grand Hotel Rogaška se nahaja ob promenadnem parku v zdraviliškem jedru Rogaške Slatine. Nekdaj je bil poznan pod imenom Zdraviliški dom. Med umetnostnimi spomeniki mesta je najbolj znana, najbolj reprezentativna veduta, ki je bila zgrajena v klasicističnem slogu. Zgradba je imela dve predhodnici, sedanja je bila odprta leta 1912. Grand Hotel Rogaška spada med najbolj imenitne hotele v Sloveniji. Gostom so na voljo namestitve v standardnih sobah, superior sobah in v apartmajih. Superior sobe zagotavljajo vrhunsko bivanje, imajo sef, mini bar, lcd TV, klimatsko napravo in brezplačen brezžični internet. Nekatere sobe imajo pogled na park in cvetlične vrtove, druge na gozd, določene imajo tudi balkon. Kulinarični užitki so na voljo v restavraciji Four Seasons, poleg tega pa gostje lahko uživajo tudi v Grand Cafe – ju ob pijači in pecivu ter na terasi, ki je razdeljena na območje za restavracijo in območje za kavarno. V spa in lepotnem centru se gostje lahko razvajajo v termalnem bazenu, v fitnes centru, na masažah in v savnah, v trgovini pa lahko kupijo vrhunsko kozmetiko. Dogodki in poroke lahko potekajo v čudoviti Kristalni dvorani, Glasbeni dvorani, Salonu Intermezzo ali v Boardroom-u. Kristalna dvorana je osrednja zdraviliška dvorana ter prizorišče nepozabnih koncertnih in plesnih prireditev. Gostje si lahko ogledajo tudi številne znamenitosti v samem zdraviliškem jedru Rogaške Slatine ali v bližnji okolici, odpravijo pa se lahko tudi na daljše izlete.

Slovenj Gradec so ustanovili grofje Andeški. Kot trg se prvič omenja leta 1251. Staro mestno jedro je do danes ohranilo svojo srednjeveško zasnovo, zato je pomemben urbanistični spomenik. Stavbe nosijo podobo iz 19. stoletja. V mestnem jedru si lahko ogledamo mnogo znamenitosti kot so Sokličev muzej, cerkev Svete Elizabete, cerkev Svetega Duha, ostanki srednjeveškega obzidja, rojstna hiša skladatelja samospevov Huga Wolfa, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Turistični informacijski center in graščina Rotenturn. V srednjem veku so mesto obdali z obzidjem, ki ga lahko vidimo v Cankarjevi ulici nad Suhodolnico in med bolnišnico in Meškovo ulico. Tudi graščina Rotenturn, ki so jo obnovili, je nastala iz nekdanjega Schulthauzingerjevega stolpa in iz dela mestnega obzidja. Graščina Rotenturn se nahaja na samem robu mestnega jedra. V graščini je sedež uprave Mestne občine in županstvo. Je čudovit in slikovit dvorec. Ima zanimive arkadne hodnike in lep baročni portal. Prvotni obrambni stolp iz katerega je nastala graščina, se prvič omenja v 15. stoletju. Večje prezidave je dvorec doživel v 18. stoletju. V zadnjih letih so graščino Rotenturn prenovili in osvežili njegovo nekdanjo lepoto. Dvorec je prizorišče številnih kulturnih prireditev, ki potekajo v njegovem atriju. Prireditve, ki potekajo pod skupnim imenom Slovenjegraško poletje, ponujajo obiskovalcem mnogo družabnosti in še več zabave. Privabijo veliko domačinov in okoliščih prebivalcev. Pred dvorcem se nahaja čudovit vodnjak, ki nam nudi prijeten pogled v vročih poletnih mesecih.

Celje se razprostira ob sotočju reke Savinje in Voglajne, v jugovzhodnem delu Celjske kotline. Leži na križišču glavnih cest proti Mariboru, Velenju, Zasavju in Ljubljani. Celje je po gospodarskem pomenu in po velikosti tretje največje slovensko mesto. Mesto predstavlja trgovsko, prometno, gospodarsko, kulturno, versko in zdravstveno središče Savinjske kotline z obrobjem. Nad mestom se dvigajo številni hribi, ki so Grajski hrib, grič Golovec, Aljažev hrib in Miklavžev hrib. Svoj največji razcvet je Celje doživelo v času vladavine Celjskih grofov v 14. in 15. stoletju. Le-ti so zaslužni za edinstveno kulturno dediščino, saj so oblikovali mesto, uredili obzidja, sezidali obrambne stolpe, mnoge mestne objekte in utrdili Stari grad. Določeni objekti so se ohranili, večino pa so jih na začetku prejšnjega stoletja porušili. Kraj je bil za mesto razglašen leta 1451. Največje kulturnozgodovinske znamenitosti so Stari grad Celje, Knežji dvorec (Spodnji grad), Narodni dom, Prothasijev dvorec, Minoritski samostan, Marijina cerkev, Pokrajinski muzej, škofijska cerkev sv. Danijela, cerkev sv. Maksimiljana in ostalo. Stari grad Celje se nahaja na razgledni vzpetini Grajski hrib (407 m) ob jugovzhodnem predelu Celja. Je najpomembnejši spomenik v bližnji mestni okolici. Do njega se lahko dostopa z avtom ali peš po Cesti na grad. Celjski grofje so prvotni romanski ministerialski grad iz 12. stoletja preoblikovali v razkošen gotski objekt s trojnimi obrambnimi zidovi in stolpi. Danes je Celjski grad odprt za obiskovalce, ki so jim na voljo tudi vodeni ogledi in ekskluzivni programi za zaključene skupine. Celjski grad je idealen za izvedbo romantične grajske ali srednjeveške poroke. Poleg vse organizacije in izvedbe poročnega obreda v čudoviti poročni dvorani nudijo tudi izvedbo poročnega slavja in storitve cateringa. Prizorišča za poroke na Celjskem gradu so razgledna terasa, razgledna ploščad, zgornje grajsko dvorišče in grajsko dvorišče pod Friderikovim stolpom.

Terme Dobrna so manjši zdraviliški komples, ki se nahaja nad naseljem Dobrna. Kraj leži ob južnem vznožju Paškega Kozjaka, ob sotočju Dobrnice in Topliškega potoka. Naselje so naselili in poznali zdravilno moč njenega vodnega izvira že Kelti in Rimljani. Zdraviliški kompleks Dobrna se nahaja ob severnem robu naselja in obsega Zdraviliški dom, Hotel Park, Hotel Vita, Depandanso Vila Higiea ter zdraviliški park, katerega zametki s čudovito kostanjevo alejo so iz okoli leta 1820. V okviru rekreacije je gostom na razpolago športni park, kjer imajo igrišče za odbojko, tenis igrišča na peščeni podlagi, igrišče za badminton, namizni tenis, balinišče, trim stezo, izposojo koles in vrtni šah. Poleg tega so na razpolago mnoge sprehajalne poti, pohodniške poti, kolesarjenje, skupinske vadbe, izleti in drugo. Glavni in najmlajši hotel v zdravilišču je Hotel Vita, kjer je gostom na voljo celotna ponudba. V okviru hotela je tako centralna recepcija za vse hotele, kavarna, kjer so tudi plesni večeri ob koncu tedna, hotelska restavracija, a'la carte restavracija, seminarski prostori, animacijski kotiček, otroški kotiček, bazeni z zdravilno termalno vodo, FKK terasa, Dežela savn, salon za nego las, vrhunski masažno – lepotni center, Medicinski center ter internetni kotiček, kjer je na voljo brezplačni dostop do interneta. V hotelskih sobah je mini bar, sef, TV, telefon, sušilnik za lase, WC, kopalnica, klimatska naprava, nudijo tudi možnost brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta. Hotel Park je bil sezidan leta 1875, nazadnje so ga prenovili v letu 2008. V hotelu je gostom na razpolago družabni prostor, soba za fitnes, restavracija, kjer so obroki samopostrežni, individualne savne in prostori za sprostitev. Primeren je za vse, ki si želijo aktivnega preživljanja prostega časa. Proti doplačilu nudijo tudi nastanitev malih hišnih ljubljenčkov. Vila Higiea je bila sezidana leta 1855, v kasnejšem času so jo večkrat prenavljali. V letu 2007 so prenovili prvo nadstropje, ki je sedaj urejeno po načelih Feng Shui. V kletnih prostorih vile se nahaja vinska klet, kjer nudijo pestro ponudbo domačih specialitet in slovenskih vin. V sobah je gostom na voljo mini bar, sef, TV, telefon, kopalnica, WC in sušilnik za lase.

Vransko je večje naselje, ki predstavlja središče občine Vransko. Leži na zahodnem delu Spodnje Savinjske doline. V občinskem grbu je ptica vrana, saj naj bi bilo z vranami po stari ljudski pripovedki povezano ime kraja. Kraj je izhodiščna točka za označene planinske poti na Menino planino, Dobrovlje, Grmado, Krvavico, Veliko planino. Vransko se v pisnih virih prvič omenja že leta 1123. Njegov pomen se je povečal v poznem srednjem veku, ker je bila to prva štajerska postojanka na meji s Kranjsko ter je imela mitnico in pošto. Leta 1802 je pričela delovati redna vozna poštna zveza, ki je potekala v smeri (Graz) – Ljubljana – Trst. Vransko je tržaške pravice z grbom dobilo leta 1868. Največje krajevne znamenitosti so stara pošta, cerkev sv. Mihaela, Gasilski muzej, Muzej motociklov in Schwentnerjeva hiša. Na zahodnem območju Vranskega stoji na rahli vzpetini nadstropni baročni dvorec Vransko (Avžlak). V Stopniku so vidni ostanki stopniškega gradu, ki je najstarejši grad v Spodnji Savinjski dolini. Schwentnerjeva hiša je bila narejena v 19. stoletju. V njej se je leta 1865 rodil Lavoslav Schwentner, ki je bil ljubljanski knjigarnar, založnik pisateljev in pesnikov slovenske moderne. Bil je razumen in zelo izobražen človek. Velikim znanim skladateljem in piscem je bil svetovalec, podpornik in prijatelj. Brez njegove pomoči se ne bi mogli uspešno uveljaviti Župančič, Cankar, Prijatelj in Kette. V trški hiši se je v večini ohranila stanovanjska oprema, ki prikazuje bivanje na prehodu iz 19. v 20. stoletje.