Golte ali Mozirske planine so visoka kraška planota, ki se razprostira na vzhodnem obrobju Savinjskih Alp. Po višini spadajo v sredogorje in so v večini poraščene z gozdom. V letu 1987 so Golte razglasili za krajinski park, kjer velja strog varstveni režim. Po planoti vodi zanimiva Pot po Golteh, ki zajema osem točk. Osamelo kraško planoto z nadmorsko višino med 1200 in 1500 metri z vseh strani obdajajo skladi nepropustnih kamenin, ki so vulkanskega nastanka. Osrednje območje Mozirskih planin je iz dokaj čistega zgornjetriasnega apnenca, ki na velikih mestih razkriva značilne megalodonitne školjke. V njem so skozi stoletja nastali kraški pojavi. Na Golteh je poleg žlebičja mnogo vrtač in več kraških jam (snežne jame, ledenice, brezna, vodoravne jame). Izmed mnogih jam je najbolj poznana jama ledenica, ki so jo okoliški kmetje veliko let uporabljali kot naraven hladilnik, ker se v njej sneg zadržuje čez vse leto. Za obisk določenih jam je potrebno imeti spremstvo jamarskega društva. V Hotelu Golte nudijo vse potrebne informacije za tiste, ki si želijo raziskovati čarobni podzemni svet. Zimske aktivnosti na Golteh so smučanje, tek na smučeh, turno smučanje, sankanje, ledno plezanje, zibob, jadralno padalstvo, zimsko pohodništvo in smučarska tekmovanja. Poletne aktivnosti so pa pohodništvo, gorsko kolesarjenje, kolesarjenje, rafting, ribolov, jamarstvo, Zip Line, plezanje, nordijska hoja, flora in fauna.

Jama Huda luknja se nahaja ob cesti Velenje – Slovenj Gradec. Cesta nas vodi skozi ozko in enkratno sotesko Huda luknja, ki je stisnjena med strma pobočja Tisnika in Pečovnika. V soteski je prostor le za cesto in reko Pako, nekdanjo železniško progo so morali speljati skozi predor. Avto lahko pustimo nekaj sto metrov pred jamo, na manjšem parkirišču. Huda luknja je ena izmed največjih naravnih znamenitosti v koroško – šaleški regiji. Poleg Hude luknje sta tu še dve jami: Špehovka in Pilanica. Spodnji del Hude luknje je 400 metrov dolg vodni rov, zgornji del pa ima dve nadstropji, ki ju povezuje okog 10 metrov visok slap. Skozi jamo teče potok Ponikva. Huda luknja je bila med prvimi slovenskimi jamami odprtimi za turiste. Domačini so jo uredili za ogled že leta 1895. Danes je za vse dostopen njen vhodni del, kapniški Medvedji rov pa je na ogled s spremstvom jamarjev. Dolžina do sedaj raziskane kraške jame Huda luknja je preko 2300 metrov, nekateri pokazatelji pa kažejo še na bistveno večje dimenzije jamskega sistema. Najdbe iz stare kamene dobe paleolitika pričajo, da je v teh krajih človek živel že v ledeni dobi. V jami Špehovki so arheološka izkopavanja odkrila vrsto kamnitih orodij in orožij iz različnih obdobij kamene dobe. V njej so našli tudi veliko medvedjih kosti, za obiskovalca pa so najbolj zanimivi »medvedji obrusi«, ko so si medvedje z drgnenjem ob skale preganjali zajedalce iz svojih kožuhov. Iz antične dobe so našli bronasti rimski novec cesarja Antonina Pia, ostanke posode, v jami Pilanici pa tudi kose kvalitetne in lepo okrašene keramike. Nadvojvoda Ivan (princ Johan) je dal v začetku 18. stoletja skozi sotesko graditi novo cesto. Domačini so mu zato v zahvalo, v spodmolu, ki je nasproti jame, postavili spomenik. Preko koroško – šaleškega jamarskega kluba »Speleos-Siga«, ki deluje že dobrih 30 let, se lahko odpravite na treking v jamarski opremi, ki vam vzame dve uri adrenalinskega naprezanja. Zagotavljajo vam varnost. Seznanijo vas tudi z osnovnimi informacijami o Hudi luknji in njeni okolici. Vse ljubitelje kraškega podzemlja vabijo na jamarsko šolo, ki obsega učenje vrvne tehnike, predavanja in obiske jam. Člani kluba se zbirajo ob jamarski koči, ki stoji v neposredni bližini Hude luknje. Jama je znana tudi kot nahajališče ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Potočka zijalka se nahaja ob poti iz gorskega naselja Podolševa proti vrhu Olševe. Gora Olševa je okoli 5 km dolg skalnati greben, ki je zadnji del južne verige Karavank. Po slemenu gre stara deželna meja med Štajersko in Koroško. Potočka zijalka je 115 metrov dolga in od 20 do 40 metrov široka kraška jama, ki jo je leta 1928 odkril profesor dr. Srečko Brodar. V jami je bila v kameni dobi okoli 40000 pr.n.št. lovska postojanka. Kraj je pomembno paleontološko in arheološko najdišče. V jami so izkopali okostja in ostanke 40 živalskih vrst, veliko je bilo predvsem okostij jamskega medveda. Poleg tega so našli tudi strgala, kamnita rezkala, kurišča, okoli 120 primerkov koščenih konic in drugo. Konice se močno razlikujejo po dolžini, podobne so si pa po obliki. Med temi izdelki posebej izstopa najstarejša evropska šivanka. Iz jame izvira tudi piščal. Najdbe si lahko ogledamo v Pokrajinskem muzeju v Celju, delno pa so na razstavi v gostilni Firšt, ki se nahaja pred Logarsko dolino. Potočka zijalka slovi po svojih znamenitih najdbah iz starejše kamene dobe med strokovnjaki po vsem svetu.