Cerkev sv. Jožefa in Dom sv. Jožefa se nahajata na čudoviti razgledni točki nad Celjem. Do cerkve in doma se lahko pripeljete z avtom, če se pa želite sprehoditi, lahko pustite avto na parkirišču ob nekdanji tovarni Toper. Ob poti se lahko ustavite na Kalvariji. Graditi so jo začeli leta 1737. V kapelicah je upodobljen križev pot Jezusa Kristusa in križanja. Pomemben datum v zgodovini cerkve sv. Jožefa je leto 1852. Takrat je škof Slomšek svetišče zaupal v varstvo družbe sv. Vincencija Pavelskega – lazaristom. Ob cerkvi so si zgradili samostan. Nemška okupacija je pomenila težke čase za cerkev in samostan, saj so samostan zasedli nemški vojaki. Časi po vojni žal niso prinesli boljših sprememb, saj lazaristi niso imeli na voljo drugega prostora kot zakristijo. Krivična nacionalizacija je bila odpravljena šele leta 1990. Dom sv. Jožefa je danes duhovno – prosvetni center. V njegovem okviru potekajo duhovne vaje, priprave na zakramente, predavanja, govorništvo, jezikovni tečaji, razne delavnice, kuharski tečaji in koncerti. Imajo tudi varstvo starejših, komorni zbor ter oglarsko šolo. V domu sv. Jožefa lahko tudi prespite, na voljo imajo enoposteljne, dvoposteljne in skupne sobe. Pri sv. Jožefu potekajo romarski shodi, glavna sta 19. marca in 1. maja. Svetišče je baročno, vendar je vsa oprema v njem poznejša. Na oltarju je upodobljena zaroka sv. Jožefa in Marije. Med njima stoji veliki duhovnik. Oltar je bil postavljen leta 1860. Blizu cerkve lahko vidite spominsko ploščo, ki je v spomin Gojmirju Mlakarju.

Cerkev sv. Cecilije in kapucinski samostan se nahajata na desnem bregu reke Savinje. Ležita na manjšem hribu in do njiju najlažje pridemo po 90 pokritih stopnicah. Postavljene so bile leta 1826 in obnovljene leta 1972. Od tukaj je lep razgled na staro mestno jedro Celja in na park na levem bregu Savinje. Kapucini spadajo med najmlajšo vejo Svetega Frančiška Asiškega, zavetnika trgovcev in živali. Največji razcvet so doživeli v 18. stoletju. Kapucinski samostani so v Sloveniji v Celju, Mariboru, na Ptuju, Krškem, Kančevcih, Vipavskem Križu in Škofji Loki. Cerkev sv. Cecilije je bila posvečena leta 1615. To lahko vidite v notranjosti na kamniti tabli, kjer je bil včasih molitveni kor. Sveta Cecilija je bila zaščitnica in zavetnica glasbe. Za glavni oltar je bila njena podoba narejena leta 1627 po naročilu škofa Tomaža Hrena. Kapucinski samostan je bil stalni sedež teološkega ali filozofskega študija. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci spremenili v zapor. Komunistična oblast je po vojni pregnala kapucine in razlastila samostan. Kapucinska cerkev sv. Cecilije je nato postala sedež nove župnije leta 1960. Od samostana se lahko odpravimo na Miklavški hrib ali Heraklejevo svetišče, lahko pa se sprehodimo do Mestnega parka v Celju.

Kartuzija Jurklošter se nahaja v dolini Gračnice, ki je dobila ime po istoimenskem potoku. Kartuzija leži v razloženem naselju Jurklošter, v globoki tesni ob sotočju Lahomščice in Gračnice. Kraj se je do leta 1972 imenoval Mišji Dol. Jurklošter je poznan po znamenitem kartuzijanskem samostanu, ki ga je ustanovil krški škof leta 1667. Leta 1199 je bila kartuzija zaradi gospodarskih razlogov razpuščena, znova jo je v letu 1209 obudil vojvoda Leopold VI. Babenberški. Cerkev je bila zgrajena do leta 1227. Kartuzijanski samostan je bil izropan leta 1471 v turških vpadih. Cesar Ferdinand II. je leta 1591 zaradi propada kartuzijanskega reda predal samostan jezuitom, ki so ga imeli v svojem upravljanju vse do leta 1773. Celjski grofje so ga podpirali ves čas, ko je obstajala rodovina. V cerkvi samostana naj bi bila po legendi pokopana Veronika Deseniška. Leta 1780 je bil samostan po ukinitvi jezuitskega reda porušen. Konec 18. stoletja so sezidali graščino v poznobaročnem slogu. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan. Sedanja podoba je rezultat mnogih prezidav z vrsto kvalitetnih historičnih likovno – arhitekturnih elementov. V kompleksu kartuzije so poleg samostanske cerkve sv. Mavricija ohranjeni še ostanki baročnega dvorca, nekdanja samostanska pristava, del obzidja z obrambnim stolpom in kamniti most čez Gračnico.

Frančiškanski samostan v Nazarjih se nahaja na vzpetini Gradišče nad sotočjem reke Drete in Savinje. Poleg samostana je župnijska cerkev Matere Božje in samostan sester Klaris. Grof Sigismun je samostan leta 1623 podaril škofu Tomažu Hrenu. Bratje frančiškani so ga začeli graditi leta 1635, na njegovem mestu je prvotno stala loretska kapela. Leta 1747 so naredili kamnite romarske stopnice, zraven njih pa romarske kapelice. Frančiškanski samostan je bil poznan po hišni lekarni, ki je delovala od konca 17. stoletja do začetka 19. stoletja. V obdobju od 1786 do 1941 so bratje frančiškani poučevati in vzgajali mladino. Leta 1752 je bila ustanovljena knjižnica, ki je bila med drugo svetovno vojno precej uničena. Knjige, ki so se ohranile, so sedaj v prenovljeni knjižnici, ki je odprta tudi za obiskovalce. Redka eksponata sta dve Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584. Župnijska cerkev Matere Božje je bila samostanu dograjena leta 1661 ter obdaja loretsko kapelo. Je renesančna zgradba, ki ima notranjost opremljeno v baročnem slogu. Menzo oltarja sv. Frančiška Asiškega je delo Francesca Robba iz leta 1750. Glavni oltar v kapeli in v cerkvi sta delo Janeza Vurnika iz konca 19. stoletja.

Frančiškanski samostan v Nazarjih se nahaja na vzpetini Gradišče nad sotočjem reke Drete in Savinje. Poleg samostana je župnijska cerkev Matere Božje in samostan sester Klaris. Grof Sigismun je samostan leta 1623 podaril škofu Tomažu Hrenu. Bratje frančiškani so ga začeli graditi leta 1635, na njegovem mestu je prvotno stala loretska kapela. Leta 1747 so naredili kamnite romarske stopnice, zraven njih pa romarske kapelice. Frančiškanski samostan je bil poznan po hišni lekarni, ki je delovala od konca 17. stoletja do začetka 19. stoletja. V obdobju od 1786 do 1941 so bratje frančiškani poučevati in vzgajali mladino. Leta 1752 je bila ustanovljena knjižnica, ki je bila med drugo svetovno vojno precej uničena. Knjige, ki so se ohranile, so sedaj v prenovljeni knjižnici, ki je odprta tudi za obiskovalce. Redka eksponata sta dve Dalmatinovi Bibliji iz leta 1584. Župnijska cerkev Matere Božje je bila samostanu dograjena leta 1661 ter obdaja loretsko kapelo. Je renesančna zgradba, ki ima notranjost opremljeno v baročnem slogu. Menzo oltarja sv. Frančiška Asiškega je delo Francesca Robba iz leta 1750. Glavni oltar v kapeli in v cerkvi sta delo Janeza Vurnika iz konca 19. stoletja.