Celje je tretje največje mesto v Sloveniji. Nahaja se ob sotočju reke Voglajne in Savinje. Mestni park v Celju se nahaja na desnem bregu reke Savinje. Do parka lahko pridemo po mostu čez reko Savinjo iz starega mestnega jedra. Ob parku je urejeno parkirišče. V parku so sprehajalne poti, kjer se lahko spočijemo na klopcah in uživamo v lepi okolici. Za otroke so postavljena igrala. Vidite lahko zanimive lesene skulpture. Za lepši izgled Mestnega parka skrbijo s cvetjem. V parku je drsališče, ki je odprto od oktobra do marca in pritegne mnogo rekreativnih drsalcev. Tukaj imajo treninge tudi hokejisti, hitrostni in umetnosti drsalci. V poletnih mesecih v dvorani organizirajo razne prireditve za otroke in mladino. Za ljubitelje tenisa so ob dvorani teniška igrišča, ki so poleti osenčena, pozimi pa pokrita s šotorom. Iz parka vodita poti na bližnji Anski vrh in Miklavški hrib. Iz Miklavškega hriba je lep razgled na mesto Celje, Celjski grad in okolico.

Golte so visoka kraška planota, ki se razprostira na vzhodnem obrobju Savinjskih Alp. Po višini spadajo v sredogorje in so v večini poraščene z gozdom. V letu 1987 so Golte razglasili za krajinski park, kjer velja strog varstveni režim. Golte so znane tudi pod imenom Mozirske planine. Po planoti vodi zanimiva Pot po Golteh, ki zajema osem točk. Med kraškimi pojavi je na Golteh najbolj poznana jama Ledenica, kjer se tudi v poletnem času zadržuje led. Najvišji vrh na planini je Boskovec (1578 m), zaradi čudovitih razgledov in urejenih smučišč pa je najbolj znan Medvedjak (1573 m). Turistično rekreacijski center Golte ima že kar 42-letno turistično tradicijo. Leta 1969 je bila postavljena gondolska žičnica. Danes obratujejo tri sedežnice, dve vlečnici in tekoči trak za najmlajše smučarje. Alpski vrt se nahaja na južnem pobočju Okenca, ki je vrh med zgornjo postajo oziroma Hotelom Golte in Mozirsko kočo. Nadmorska višina parka je od 1300 do 1400 metrov, le-ta mu daje značilnost subalpskega pasu, njegova površina pa je okoli 2 ha. Alpski vrt na enem mestu združuje vse, kar nudijo celotne Golte in za kar bi obiskovalci potrebovali vsaj nekaj dni. V parku je približno sto vrst alpskih rastlin s celostno predstavitvijo alpske favne in flore. Edino rastišče v tem skalovju je avriklja, ki je najlepša v mesecu maju. V Alpskem parku se obiskovalci seznanijo s tem, katere rastline imajo posebno zdravilno moč, si preberejo drevesni horoskop in uživajo v prelepih razgledih na dolino ter okoliške in daljne vrhove. Poti med nasadi cvetja so urejene in zavarovane ter opremljene s počivališči in informacijskimi tablami.

Laško je kulturno, upravno, geografsko in gospodarsko središče Občine Laško. Kraj je dobil mestne pravice leta 1927. Skozi Laško teče reka Savinja, ki ga deli na dva bregova. Staro mestno jedro se nahaja pod hribom Hum, od koder je tudi čudovit razgled na mesto in okolico. Laško je najbolj znano po Pivovarni Laško, zdravilišču Laško in prireditvi Pivo in cvetje. Zdravilišče Laško ima lepo urejen zdraviliški park eksotičnega cvetja. Zdraviliški park je nastal pred okoli sto petdesetimi leti, ko so v njem nasadili grmičevje in drevje, ki je bilo prinešeno iz različnih predelov sveta. Sprehajalci v parku lahko še zmeraj občudujejo mnoge nenavadne rastline, čeprav so se pogledi na namembnost parka skozi čas spreminjali in so veliko dreves posekali. Občuduje se lahko rdeča bukev, Lawsonova pacipresa, orjaška sekvoja, cigarovec in druge. Nedavno so v zdraviliškem parku posadili drevesa ginka, na večih predelih pa slikoviti park krasijo kamnite skulpture, ki so nastajale pod spretnimi rokami udeležencev kiparske delavnice, ki poteka vsako leto v Laškem.

Rogaška Slatina s svojo več stoletij dolgo turistično zgodovino in velikim številom turističnega prometa spada med najbolj pomembne in najstarejše turistične kraje na območju Slovenije. Rogaška Slatina je znana kot mesto stekla, mesto vina in mesto vode. V okolici Rogaške Slatine se nahajajo številne znamenitosti, kot so Calska gorca, Krajinski park Boč, Paviljon kaktej v Cerovcu, Juneževa domačija – etnografski muzej na prostem, oglarstvo Škrabl, Kraljevi vrelec v vasi Kostrivnica, zraven katerega je kozolec toplar in Ignacijev vrelec. V kozolcu je zbirka starega kmečkega orodja, služi pa tudi kot prireditveni prostor. Paviljon kaktej se nahaja v Cerovcu pod Bočem v bližini Rogaške Slatine. V paviljonu je na ogled zbirka okoli sedem tisoč različnih kaktusov in drugih sočnic iz celega sveta. Med slikovito zbirko je ogromno redkih vrst kaktusov, ki ji dajejo še večji pomen. Najmanjši kaktus se imenuje Blossfeldia in njegov trup ne preseže 1 cm v višino in širino. Najstarejši kaktus Ariocarpus je star okoli 60 let. Zanimivost je Taščin fotelj, ki rabi 40 let, preden sploh prvič zacveti. Posebno obliko ima kaktus po imenu Dirty Old Man Cactus, ki izraža zmagoslavje. Posebnosti je torej ogromno, od najbolj občudovanega kaktusa, do najbolj bodičastega kaktusa ter od največjega do najmanjšega kaktusa.

Polzela je večje naselje, ki se nahaja ob Savinji in Podvinski Strugi v Spodnji Savinjski dolini. Že iz rimskih časov leži na pomembnem cestnem križišču, ki povezuje poti iz zahodnih predelov Celjske kotline v Šaleško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino. Polzela in njena okolica so bili že zgodaj poseljeni, saj je Mark Avrelij v času bojev med Germani in Rimljani na območju sedanje Ločice ob Savinji sezidal mogočen obrambni tabor. V samem kraju stoji na vzpetini grad Komenda, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1170 pod imenom Heilenstein. Med sakralnimi objekti izstopa cerkev svete Marjete iz leta 1255. Stavba je v osnovi romanska z gotskim zvonikom. V 18. stoletju so objekt prezidali, zvonik pa so dvignili za eno nadstropje. Na severni strani Polzele stoji na položni vzpetini grad Šenek, ki se prvič omenja leta 1288 in je bil prvotno žovnerska posest. Grad je bil porušen leta 1439 v habsburško-celjski vojni. Pod starim dvorcem so leta 1493 sezidali novega, današnji obseg s tremi trakti okoli dvorišča in neobaročno podobo so mu leta 1869 dali zadnji fevdalni lastniki Pongratzi, ki imajo v gradu grobnico. Graščino Šenek obkroža park, ki je delo dunajskega vrtnega arhitekta Carla G. Swenssona s preloma 19. stoletja. Čudoviti park je spomenik oblikovane narave z ohranjeno zasnovo po baročnem vzoru, mrežo poti in velikimi parkovnimi drevesi, vendar je celota zaradi nefunkcionalne rabe okrnjena. V vročih poletnih mesecih nudi prijetno senco in sprostitev v lepem naravnem okolju.

Polzela je večje naselje, ki se razteza v Spodnji Savinjski dolini. Središče doline je Žalec, ki je tudi sedež upravne enote. Spodnjo Savinjsko dolino sestavljajo občine Prebold, Polzela, Žalec, Tabor, Vransko in Braslovče. Polzela se nahaja ob Podvinski Strugi in Savinji v severozahodnem kotu Celjske kotline. Povezuje poti iz zahodnih predelov Celjske kotline v Zgornjo Savinjsko dolino in Šaleško dolino. Območje Polzele je bilo že zgodaj poseljeno, saj je rimski vojskovodja, cesar in filozof, Mark Avrelij v obdobju bojev med Germani in Rimljani na predelu sedanje Ločice ob Savinji zgradil obrambni tabor II. italske legije. Med največje krajevne znamenitosti spadajo grad Komenda, park in graščina Šenek, cerkev svete Marjete ter graščina Novi Klošter, ki stoji v Založah, nekaj kilometrov proti vzhodu. Pušpanov vrt, park in graščina Šenk se nahajajo na položni vzpetini na severnem robu Polzele. Graščina, dvorec Šenek, se kot žovneška posest omenja že leta 1228. Neobaročni videz je dvorec dobil, ko je bil v lastništvu fevdalnih lastnikov baronov Pongraz. Med zanimivostmi izstopa tudi obnovljena grajska kapela svetega Florjana, ki nosi letnico 1779. Ob graščini se razteza šeneški park, ki je bil razglašen za kulturni spomik. Sedaj v njem uspeva okoli trideset različnih, za slovensko okolje nenavadnih drevesnih vrst. V šeneškem parku je Turistično društvo Polzela uredilo zanimivo Učno pot, po kateri se obiskovalci lahko sprehodijo v vsakem letnem času. V okviru šeneškega parka je lepo urejen tudi Pušpanov vrt, ki ga krasijo vodomet, strižene tise in pušpan. Cerkev svete Marjete se nahaja v središču Polzele in se v pisnih virih prvič omenja leta 1255. Prvotna cerkvena stavba je bila romarska. Sedanji videz je dobila leta 1616. Romarsko zgradbo so barokizirali in ji prizidali današnji prezbiterij, zakristijo in obe kapeli. Zvonik je ohranil svojo gotsko zasnovo, dvignili pa so ga za eno nadstropje. Novi Klošter je nekdanji dominikanski samostan, ki je bil zgrajen leta 1453. Sedanjo neogotsko podobo je dobil v prvi polovici 19. stoletja. Grad Komenda leži na vzpetini sredi Polzele. Posebnost grajskega objekta je antični lev iz pohorskega marmorja, ki je postavljen na stopniščno ograjo ob glavnem vhodu. Grad je pomemben zgodovinski in kulturni spomenik.

Radeče so slikovito mesto na območju Posavja. Ležijo ob izlivu potoka Sopota v reko Savo in se nahajajo med Zidanim mostom in Sevnico. Obdane so s hribi Vranski hrib, Loška gora, Stari grad, Kočevarjev hrib, V hribu in Svinjski rt. Kraj odlikujejo čudovite naravne vrednote, arhitektura, sakralna dediščina in kulinarika. Med naravne vrednote spadajo zdravilna arnika, Gašperjev kostanj, Jeračeva smreka, park Dvor, kranjski šebenik in izredno redka predstavnica orhidej, jadranska smrdljiva kukavica. Park Dvor Hotemež spada med izjemne naravne posebnosti. Razprostira se na brežini reke Save, okoli graščine Dvor, katere zgodovina sega že v 16. stoletje. Čudovit park je zasnovan v tipičnem angleškem krajinskem slogu, zasajen pa je bil v sredini 19. stoletja. Vse do reke Save je tukaj speljana mreža stezic in poti, med njimi so posamič ali v gručah zasajena parkovna drevesa, tudi stoletna eksotična drevesa in grmi. Sredi parka stoji mogočna orjaška lipa, prelepa je bukev s povešenimi vejami, eno najlepših dreves pa je japonska sofora. V parku so še murve, tise, pendule, močvirske ciprese, orjaške tuje, kalifornijske cedre in druga drevesa. Park Dvor je zavarovan kot naravna znamenitost. Graščina Dvor, ki kraljuje v objemu parka eksotičnih dreves, je izjemen kulturni spomenik. Za obzidjem se nahaja notranje arkadno dvorišče. Poleg tega sta izjemna tudi polihromiran lesen strop in neorenesančni lesen strop v graščinskem salonu. Poleg graščine Dvor izstopa dvorec Turn, ki izhaja iz sredine 15. stoletja in stoji v samem središču Radeč.

Mesto Radlje ob Dravi, obdano s hribi Kozjaka in Pohorja, ima z nadmorsko višino 371 metrov izredno ugodno geografsko lego. Mesto, ki je bilo v uradnih zapisih prvič omenjeno pred več kot 850 leti, ima danes več kot 6200 prebivalcev. Na površini 94 km2 se zraven mestnega jedra razprostira še 13 naselij. Radlje ob Dravi obiskovalcu ponujajo široko paleto kulturnih, spomeniških in geografskih znamenitosti. Zanimiva je kulinarična ponudba, predvsem na turističnih kmetijah na Remšniku in Svetemu Antonu. V mestnem jedru in bližnji okolici so številne znamenitosti, kot so ženski dominikanski samostan, Marenberška graščina, Mestna hiša, cerkev sv. Mihaela, Rožni dvor, Kalvarija, dvorec Radlje, Stari grad, Stara pošta, Kopališka hiša in drugo. Dvorec Radlje se nahaja sredi čudovitega angleškega parka z vodnjakom in promenado na zahodnem delu mesta. Po propadu starega gradu okoli leta 1700 so ga prezidali iz nekdanje grajske pristave v Spodnji grad. Dvorec Radlje je enonadstropna zgradba, ki ima obliko črke L. Stavba je precej predelana, od nekdanje arhitekture so ohranjene le pritlične dvoriščne arkade na slopih v severnem traktu. Stropi dvorca Radlje imajo v nadstropju ravne strope, v pritličju pa so obokani. V notranjosti dvorca je znana slika Ugrabitev Evrope. V zgradbo dvorca so pred 2. svetovno vojno vzidali portal dominikanskega samostana z grbom priorice samostana Marije Ivane Linzer in domnevnim grbom Sigfrida Marenberškega. V lepem angleškem parku ob dvorcu so urejene sprehajalne poti s klopmi, zasajeno je cvetje, ogledamo pa si lahko tudi lesene skulpture. Pri dvorcu Radlje se začne in konča zanimiva gozdna in zgodovinska učna pot, ki vodi na stari grad. Dolga je tri kilometre in traja približno od 2 do 3 ure. Njen vrhunec predstavlja vzpon na stari grad, kjer se odpira prelep razgled na Radlje, Dravsko dolino in Pohorje. Med potjo lahko vidimo tudi nekatere kraške pojave, kot je huda luknja – jama, ki jo je izdolbla voda.

Mesto stekla, vode in vina Rogaška Slatina se nahaja v Spodnjem Posotelju, v bližini meje s sosednjo Republiko Hrvaško. Rogaška Slatina s svojo več stoletij dolgo turistično zgodovino in velikim obsegom turističnega prometa spada med najbolj pomembne in najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Mestu je uspelo dolgoletno tradicijo združiti z modernim duhom sodobnosti. Zdraviliški park predstavlja zeleno srce Rogaške Slatine. Je znamenitost, ki je skozi čas doživela veliko sprememb. Park so pričeli urejati v 19. stoletju. Osrednji del zdraviliškega parka je doživel največjo prenovo v drugi polovici 19. stoletja, ko so ga razdelili na štiri polja s čudovitimi cvetličnimi zasaditvami. Zdraviliški park je danes varovan zdraviliški kompleks Rogaške Slatine, ki ima zgodovinsko, kulturno in estetsko vrednost ter je razglašen za naselbinski spomenik. Park je bil v celoti prenovljen v letih 2010 in 2011. Posebnost parka je senčni drevored, ki ga sestavljajo beli javor in divji kostanj. Zdraviliški park Rogaška Slatina in promenada se skupaj združita v Evropski ploščadi, ki predstavlja večnamenski prireditveni prostor. Skupaj predstavljata središče okoli katerega so razvrščeni vsi pomembni objekti, kot so hoteli, bazeni, apartmaji, pivnica, restavracije, lokali in ostalo. Zdraviliški park in promenada z lepo urejenimi drevoredi, rezanimi grmovnicami, zelenicami in cvetličnimi gredami, pomagata pri boljšemu počutju gostov, domačinov in drugih obiskovalcev.

Rimske terme se nahajajo v naselju Rimske Toplice, ki so poznane kot star zdraviliški kraj. Rimski vrelci izvirajo iz razpok v slikovitih triadnih dolomitnih skalah. Za zdravilišče so zajeli dva močnejša vrelca, ki so ju poimenovali Amalijin vrelec in Rimski vrelec. Rimske terme so znane po medicinskih storitvah, wellness programih, poslovnemu turizmu, programih razvajanja, kulinaričnih doživetjih, organizaciji nepozabnih porok in ostalem. Namestitve so na voljo v luksuznem Hotelu Sofijin dvor, Hotelu Rimski dvor in Hotelu Zdraviliški dvor. Dolina term je obdana z gozdnatimi pobočji bližnjih hribov, ki kotlino varujejo pred vročino v poletnem času in pred vetrovi. Rimske terme so tako idealno izhodišče za daljše in krajše pohodniške izlete. Lep razgled na okolico nudijo bližnji hribi, kot so Kopitnik, Lisca, Šmohor in Mrzlica. Med lokalne kulturne znamenitosti spadata cerkev Lurške Matere Božje in Aškerčeva domačija, ki leži na Senožetih. Med izletniške točke se uvrščajo tudi Celje, Laško in Sevnica, ki jih odlikuje bogata in pestra zgodovina. V okviru Rimskih term se nahaja Zdraviliški park, ki spada med najbolj zanimive parke v Sloveniji. V njem uspeva orjaško staro drevje, ki izvira iz vseh koncev sveta. Med njimi so orjaški tulipanovci, španska, kavkašna in koloradska jelka, sivi in črn oreh, tise, ciprese, kanadska čuga, sekvoje ali mamutovo drevo in druga. Orjaške sekvoje so bile posajene že leta 1879 v čast angleški princesi in pruski prestonaslednici Viktoriji. Po njej je bila poimenovana tudi pot – Viktorijina promenada, ki so jo v kasnejšem času preimenovali v Rusko stezo. Številne druge tuje in domače vrste dreves so posadili gostje v zahvalo za povrnjeno zdravje.

V Šmarjah pri Jelšah se malce izven središča naselja nahaja dvorec Jelše, ki predstavlja pomembno krajevno kulturno znamenitost. Stavba se v pisnih virih prvič omenja leta 1424 pod imenom Erlach, čeprav naj bi bil po starejših virih zgrajen že v visokem srednjem veku. Dvorec so okoli leta 1721 temeljito prenovili in v tistem času so zraven njega uredili tudi baroči park. Vzhodno in zahodno v osi Jelšingrada sta bila dva križno zasnovana vrtova, ki sta imela osrednji krožni razširitvi. Notranja simetrija in osna postavitev pričata o baročnem slogu. V zahodnem vrtu, ki je imel enostaven rastlinski vzorec, so postavili kamnite alegorične figure štirih letnih časov. Na okoliških travnikih so iz Franciscejskega katastra iz leta 1825 razvidna mnoga listnata drevesa, nekaj iglavcev in jagnedi. Listnata drevesa tvorijo pravilne ravne linije, medtem ko iglavci in jagnedi jugovzhodno od gradu tvorijo rondo, ki predstavlja začetek kasnejšega parka, ki so ga tvorila različna tuja drevesa. Do dvorca vodi pot, ki jo spremlja delno ohranjen dvojni drevored divjih kostanjev in jagnedi. V 60. letih 19. stoletja, ko je bil dvorec v lasti baronov Godell – Lannoy, so vzhodni geometrijski vrt spremenili v ureditev po vzoru angleškega cvetličnega vrta. Le-ta je obsegal skupine eksotičnih grmovnic in organsko speljane poti. V tem obdobju je bil park poznan po bujnem in gostem drevesnem rastju, ki so ga tvorila večinoma eksotična drevesa. Danes grajski park Jelšingrad kljub propadanju in nerednemu vzdrževanju zaznamujejo nekatera lepa in celo redka eksotična drevesa. V parku lahko vidimo veličastne primere hrastov dobov, tulipanovec, praprotnolistno bukev, ginkovec, rdečelistno bukev, različne vrste lip, kanadsko čugo, nekaj platan, različne vrste lip in druge. Kamnite skulpture, ki predstavljajo letne čase, so restavrirali in postavili v avlo Kulturnega doma Šmarje.

Šoštanj je mesto ob reki Paki, ki se nahaja pod razvalinami nekdaj mogočnega Pustega gradu. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1199, tržne pravice pa je dobil leta 1348. Mesto je postal leta 1911. V Šoštanju se nahaja največja termoelektrarna v Sloveniji, ki je vidna že od daleč. Celotno območje med Velenjem in Šoštanjem je bogato z nahajališči premoga, ki ga kopljejo še danes. Na vzhodnem robu mesta se razprostira Družmirsko jezero, ki je z okoli 65 metri najglobje jezero v Sloveniji. Največje znamenitosti so Pusti grad ali Grad Šoštanj, Kulturni dom, graščina Turn, vila Široko, Kajuhov dom, Kajuhov park, Muzej usnjarstva na Slovenskem, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, mestna hiša in drugo. V Kajuhovem parku si lahko ogledamo spomenik pesnika, narodnega heroja in prevajalca Karla Destovnika Kajuha (1922-1944), ki je delo Marjana Keršiča ter spomenik braniteljem slovenske samostojnosti 1991. Stavba nekdanjega hotela Kajuhov dom in rojstna hiša Karla Destovnika Kajuha je bila zgrajena v neorenesančnem slogu v 19. stoletju. Na zgradbi lahko vidimo spominsko ploščo, ki je bila vzidana v pesnikov spomin. Relief na plošči je delo znanega kiparja Ivana Napotnika. Pri parku je manjši most, ki vodi v središče mesta.

Dobrna je naselje, ki je najbolj znano po Termah Dobrna. Prva zdraviliška stavba je bila postavljena leta 1624 – Zdraviliški dom. V termah imajo 200 letni zdraviliški park, urejene sprehajalne poti, športni park za ljubitelje rekreacije, pohodniške poti v bližnji okolici, kolesarske poti in drugo. Urejanje parka se je začelo približno v letu 1820, ko je bila narejena kostanjeva aleja, ki je povezala Zdraviliški dom z naseljem. V letih 1847 in 1848 so nad zdraviliškim potokom v gozdu uredili množico poti z manjšimi in večjimi rondoji. V 70 ih letih so se raznim drevesnim nasadom pridružili še cvetlični parterji. V parku lahko vidimo divji kostanj, beli topol, srebrno smreko, tiso, brezo, pacipreso, jesenolistni javor in drugo. Zanimivi so predvsem beli topol blizu Zdraviliškega doma, platana ob hotelu Park in pacipresa sredi parka. Otroci se lahko igrajo na urejenem otroškem igrišču. V neposredni bližini Zdraviliškega parka je šporni park, ki zajema kegljišče, balinišče, tenis igrišča na peščeni podlagi, trim stezo, vrtni šah in izposojo koles.

Terme Topolšica se nahajajo ob potoku Toplica v Šaleški dolini (Velenjska kotlina). V termah so gostom na voljo različne nastanitve kapacitete za vse okuse in želje. Hotel Vesna je srce zdravilišča, kjer dnevno potekajo različne prireditve, zabavni popoldnevi in kulturna večerna dogajanja. V neposredni bližini hotela je Wellness center Zala, ki gostom nudi novo dimenzijo sprostitve. Je sodoben center zdravja, miru in nepozabnih doživetij. Terme Topolšica so tudi prvovrstno zdravilišče, kjer zdravijo bolezni dihal, obolenja hrbtenice in sklepov, revmatizmov, lažja kronična obolenja srca in ožilja ter premagovanje stresa. Zdraviliški park se nahaja ob hotelu Vesna in je idealen za sprostitev in uživanje v lepem naravnem okolju. V parku so igrala za najmlajše. Ogledamo si lahko tudi Spominsko sobo nemške kapitulacije, ki se nahaja v stavbi v posebnem prostoru za stekleno steno. Vidimo lahko rekonstrukcijo podpisa kapitulacije, ki je pomenila enega izmed najbolj pomembnih dogodkov v času 2. svetovne vojne na območju Slovenije. V neposredni bližini spominske sobe se nahajajo prostori Lončarstva Baloh, ki izdelujejo in prodajajo unikatne keramične izdelke.

Velenje se razprostira na jugovzhodnem robu Šaleške doline, ki je dobila ime po danes razvaljenem gradu Šalek. Poleg Nove Gorice je največje po drugi svetovni vojni sezidano naselje v Sloveniji. V mestu najbolj izstopa mogočen Velenjski grad na kopasti vzpetini. Velenje se v pisnih virih prvič omenja leta 1250. Ustanovili so ga grofje Vovbrški. Velenje sestavlja troje mestnih območij, ki so Staro Velenje, Novo Velenje in Stara vas ter nekaj predmestij. Osrednji del moderno zasnovanega naselja z obsežnimi zelenimi površinami so slovesno odprli leta 1959. Okoli središčnega trga so postavili kulturni dom, občinsko stavbo, hotel, upravo rudnika, trgovine in drugo infrastrukturo. Urbanistični načrt je posegel v širše območje, na predel Šaleka, Velenjskega jezera in gradu Velenje. Sezidali so hiše in stolpnice ter uredili dve športni dvorani, parke, stadion in površine za rekreacijo ter prenovili Staro Velenje. V Velenju deluje Kulturni center Ivan Napotnik, v okviru katerega so Galerija Ivan Napotnik, Dom Kulture, muzej in knjižnica na Velenjskem gradu. Ob Velenjskem gradu se nahaja smučarska skakalnica. Sončni park se nahaja na zgornjem platoju mesta in je nastal v času intenzivnega razvoja naselja. Je klasičen angleški park, ki je opremljen redkimi drevesi, modernimi oblikovnimi elementi in drugim, kar naj bi prebivalce privabljalo k obisku. Vseboval je umetno jezerce, paviljon za godbenike s ploščadjo, labirint z modernim aluminijastim kipom in sodobno kotalkališče. Sončni park je tekom let zaradi problemov z vzdrževanjem postopoma propadal in sčasoma so izginjale njegove prvotne vsebine.

Žalec se nahaja v slikoviti Savinjski dolini. Je gospodarsko in upravno središče občine Žalec ter kraj z živahnim utripom. V pisnih virih se prvič omenja leta 1182, mesto pa je postalo leta 1964. Je središče slovenskega hmeljarstva že vse od konca 19. stoletja. Mesto ima veliko zanimivosti, kot so Savinova hiša iz leta 1669, Zotlova kovačija iz prve polovice 16. stoletja, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Gasilski muzej v centru mesta, cerkev sv. Nikolaja, obrambni stolp z vinskim Keudrom, spomenik slovenskemu hmeljarstvu, spomenik žrtvam NOB, Kulturni dom in drugo. Dvorec Novo Celje spade med najbolj pomembne spomenike profane baročne arhitekture v Sloveniji. Ob obrambnem stolpu in cerkvi se razprostira zeliščni park, kjer so posajene znane rastline, ki so jih Slovenci uporabljali že od nekdaj. V bližini Žalca se nahaja Bio park Nivo, kjer se obiskovalci lahko sprehodijo po energijskih poljih in vrelcih z blagodejnimi učinki na počutje duha in telesa. Južno od Žalca pa je tik ob reki Savinji ribnik Vrbje, okoli katerega je speljana 3 kilometre dolga ekološka učna pot. Mestni park se nahaja v bližini cerkve svetega Nikolaja. Na stebru s spominsko ploščo lahko vidimo napis, da so park zgradili delovni ljudje in občani s prostovoljnim delom ob 800-letnici Žalca v maju 1982. Park je lepo urejen in nudi prijetno senco v vročih poletnih dneh. V njem so razpeljane sprehajalne poti in postavljeni klopi.

Zreče ležijo pod obronki Pohorja v Dravinjski dolini. Mlado slovensko mesto odlikuje uspešno gospodarstvo in razvoj turistične dejavnosti, katera glavna nosilca sta v širšem območju termalno zdravišče Terme Zreče ter klimatsko zdravilišče in športni center Rogla. Kot enotno naselje so se Zreče razvile šele v zadnjih dvajsetih letih iz Dobrave ter vasi Zgornje in Spodnje Zreče. Mesto so postale leta 1987 in predstavljajo sedež občine Zreče, ki zajema šest krajevnih skupnosti, ki so Stranice, Zreče, Skomarje, Gorenje, Dobrovlje in Resnik. Prvi sledovi naselitve segajo v obdobje mlajše kamene dobe, kar dokazujejo mnoge arheološke najdbe na Gračiču in na Brinjevi gori. Prvi pisni viri obstajajo šele iz konca 10. stoletja. Od gradov je bil nekdaj najbolj pomemben Zreški grad Freudenberg, ki se je nahajal na hribu pod Brinjevo goro. Turizem je v zadnjih desetletjih ena od najbolj pomembnih panog v občini Zreče, saj sta se razvila termalno zdravilišče Terme Zreče in Klimatsko-turistični center Rogla. Zreče imajo tudi bogato kulturno dediščino in zaradi tega so uredili veliko muzejskih zbirk. Park Terme se razprostira tik ob Termah Zreče in obsega lepo urejene sprehajalne poti, ki ležijo deloma v senci dreves. V parku so informativne table, ki usmerjajo na trim stezo, na pot ob Zreškem jezeru, v Dom škratca Pokca ter v namestitvene objekte Vile Terme Zreče. V parku stoji tudi paviljon, kjer potekajo romantični poročni obredi. Vile Terme Zreče obdaja gozd, ki nudi prijetno senco v vročih poletnih dneh. V neposredni bližini se nahaja Zreško jezero, ki so ga naredili leta 2000 z namenom, da bi povečali turistično ponudbo naselja. Okoli jezera poteka lepo urejena sprehajalna pot.