Gračniški slap in Šmidov mlin se nahajata v dolini Gračnice na vzhodnem območju Slovenije. Dolina je dobila po istoimenskem potoku, ki izvira severno od naselja Planina pri Sevnici in se nato izliva v reko Savinjo pri Rimskih Toplicah. Potok Gračnica v svojem zgornjem toku teče po mladih, glineno lapornih kamninah, ki so nastajale na dnu nekdanjega Panonskega morja. Kamninska sestava se spremeni pri Marofu in Gračnica naleti na pregrado iz trših dolomitskih plasti, ki so se dvignile ob mnogih manjših tektonskih premikih. Gračnica, ki ni mogla tako hitro dolbsti svojega korita, kot se je vzdigovala skalna pregrada, jo je zaradi tega morala preskočiti s slapom. Voda običajno pada iz jezerca nad pregrado v dveh slapovih. Voda Gračniškega slapa pada iz jezerca nad pregrado v dveh slapovih. Desni slap je visok osem metrov, medtem ko je levi slap nekoliko nižji. Ob narasli vodi se oba slapova združita skupaj in kot velika, enotna vodna zavesa padata v manjši tolmun. Od tukaj potok Gračnica umirjeno nadaljuje svojo pot proti izlivu v reko Savinjo. Ob Gračniškem slapu je že od nekdaj stal ob breg prislonjen mlin, ki naj bi bil tukaj že v času kartuzijanov. Mlinske kamne so po ustnem izročilu več stoletij poganjala različna vodna kolesa, na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje pa jih je zamenjala vodna turbina, ki je bila narejena v Železarni Štore. Sedanjo podobo je Šmidov mlin na Gračnici dobil z rekonstrukcijo v letu 2010, ko so bili obnovljeni mlin, streha, fasada in stavbno pohištvo.

Logarska dolina velja za eno lepših alpskih dolin v Evropi. Ledeniško preoblikovana dolina gornjega toka in izvira reke Savinje je dolga 7 km in široka do 500 metrov. Poteka med gorskimi grebeni, ki so se izoblikovali ob tektonskih prelomnicah. Za Logarsko dolino so značilni skalni pragovi in nad njimi krnice, iz katerih se prelivajo potoki v slapovih proti uravnanemu dolinskemu dnu. Dno doline prekrivajo obsežni travniki ter pobočni in ravninski gozdovi. Logarska dolina je idealno izhodišče za krajše in daljše izlete. Krajši izleti vodijo po dolini in na okoliške planine, mimo slapu Rinka na Okrešelj, v Matkov kot in drugam. Daljši izleti zajamejo Robanov kot, doline v povirju reke Meže in samotne kmetije pod Olševo. Logarska dolina poleg alpinizma in planinarjenja ponuja tudi turno smuko, urejene proge za tek na smučeh, manjše smučišče z vlečnico, uveljavljata pa se še gorsko kolesarjenje in jadralno padalstvo. Naravni spomenik slapišče Palenk se nahaja v Plestu, v bližini hotela Plesnik. Slap se zlasti po močnem deževju spušča 78 metrov globoko v slapiščih in slapovih po dolomitni steni pod Logarsko pečjo. Najlepši del slapov je skrit pred radovedni pogledi iz doline. Vode Palenka so delno zajezene za malo hidroelektrarno in za vodovod. Najbolj primeren čas za ogled slapišča Palenk je v jesenskem in pomladnem času, saj je takrat najmočnejši pretok.