Izvir kisle vode se nahaja pod Olševo. Olševa je gora, ki je del Karavank in zapira Solčavsko območje s severne strani. Izvir je le nekaj metrov stran od glavne ceste, če se iz roba Logarske doline vzpnemo proti Podolševi. Cesta, ki povezuje Logarsko dolino s Podolševo, se zaradi čudovitih razgledov na Savinjske Alpe imenuje Panoramska cesta. Izvir kisle vode je nastal ob tektonskem premiku, ki je Savinjske Alpe ločil od Karavank. Voda je bogata z ogljikovim dioksidom, železom in drugim. Železo je pomemben element v človeškem telesu. Pomanjkanje železa povzroči slabokrvnost, to pa spremlja pomanjkanje energije, utrujenost, zasoplost in drugo. Okolico izvira prekriva usedlina, ki je rdečkasto rjave barve. Izvir kisle vode je bil razglašen za naravni spomenik. Podolševa je naselje, ki spada med najvišje ležeča v Sloveniji. Središče vasi predstavlja cerkev Svetega Duha in v njej si lahko ogledamo gotski kelih, zvon in relief Svete Trojice. Vas je izhodišče poti proti Potočki zijalki in vrhu Olševe.

Logarska dolina je ena izmed najlepših alpskih dolin v Evropi. 7 km dolga in do 500 metrov široka ledeniško preoblikovana dolina gornjega toka in izvira reke Savinje je največja dolina v Kamniško – Savinjskih Alpah. Dolina poteka med gorskimi grebeni, ki so se izoblikovali ob tektonskih prelomnicah. Led je najvišje segal do nadmorske višine 1200 metrov in do vhoda v Logarsko dolino. Savinja vre na dan v zatrepu doline pod krnico Okrešelj v višini 1280 metrov in nato brzi proti 90 metrskem slapu Rinka. Izvir Savinje se nahaja ob urejeni planinski poti proti Okrešlju. Izvir je stalen, voda pri izviru je čista in kakovostna ter pitna. Dostop do izvira Savinje je enostaven, tako da se lahko osvežimo in si napolnimo steklenico. Vode Savinje poniknejo v prodnati dolinski strugi hudournika Kotovec in se potem ponovno pojavijo v Logu, nekdanjem ledeniškem jezeru, ki se je sčasoma zamočvirilo. Savinjo so domačini na tem območju poimenovali Črna, saj teče po jezerski ilovici in je zaradi tega črne barve. Ime Savinja dobi ob sotočju s potokom Jezera, ki priteče iz Matkovega kota. Savinja se pri Zidanem Mostu izlije v Savo ter nato teče naprej kot reka Sava. Reka Savinja je najdaljša reka, ki teče po območju Slovenije.

Po Logarski dolini vodi naravoslovno etnografska pot, ki gre mimo zanimivih predelov krajinskega parka. Sprehod po urejeni poti traja 2 do 3 ure. Celotna dolžina poti znaša 7 km in se zaključi pri slapu Rinka. Izvir Črne se nahaja v začetnem delu Logarske doline. Ime Črna je potok dobil po temnih glinah, ki so v strugi. Pod slapom Rinka voda kmalu ponikne in pride na plano spet v spodnjem delu doline kot drugi izvir Savinje. Na površje pride zaradi neprepustnih plasti in potem teče po temnih sedimentnih glinah. Izvir Črne nato teče po regulirani strugi in se zlije s potokom Jezera, ki priteče iz Matkovega kota. Izvir je bil razglašen za naravni spomenik.

Rogaška Slatina je slikoviti kraj, ki je poznan kot mesto stekla, vode in vina. Spada med najpomembnejše in najstarejše turistične kraje v Sloveniji. V letu 2011 je mesto dobilo nagrado za najlepše urejen zdraviliški kraj, v letu 2006 in 2009 pa je dobilo nagrado za najlepše urejen izrazito turistični kraj Slovenije ter ostale nagrade. Rogaška Slatina s svojo sodobno turistično ponudbo in urejenostjo pritegne mnoge obiskovalce od blizu in daleč. Zdravilišče Rogaška Slatina je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi z deželnim glavarjem Attemsom odkupili zemljišča, ki so bila okoli vrelcev mineralne vode takratnih privatnih lastnikov. Zdraviliško jedro Rogaške Slatine ima številne znamenitosti, kot so Gozdni vrelec, Ivanov vrelec, zdraviliška kapela sv. Ana, Kidričev spomenik, kip grofa Ferdinanda Attemsa, spomenik padlim v NOB 1941 – 1945, spomenik sv. Janeza Nepomuka, pivnica mineralnih vod, vremenska hišica, stara direkcija, Zdraviliški dom (danes Grand hotel Rogaška) ter kristalna dvorana Grand hotela Rogaška. Gozdni vrelec se nahaja ob vznožju hriba Janina. Spada med ene od najstarejših vrelcev v Rogaški Slatini, ki je bil omenjen že leta 1883 v prvi reklamni knjižici Zdravilišča. Gozdni vrelec so tržili kot vrelec, ki je bogat z železnato vodo. Do njega je nekdaj vodila znana Steza vzdihljajev, ki je bila prizorišče mnogih romantičnih trenutkov v dvoje.

Rogaška Slatina je čudoviti kraj, ki je znan kot mesto stekla, vode in vina. V letu 2011 je mesto dobilo nagrado za najlepše urejen zdraviliški kraj, v letu 2006 in 2009 pa je dobilo nagrado za najlepše urejen izrazito turistični kraj Slovenije ter ostale nagrade. Spada med najpomembnejše in najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Rogaška Slatina s svojo sodobno turistično ponudbo in urejenostjo pritegne mnoge obiskovalce od blizu in daleč. Zdravilišče Rogaška Slatina je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi z deželnim glavarjem Attemsom odkupili zemljišča, ki so bila okoli vrelcev mineralne vode takratnih privatnih lastnikov. Zdraviliško jedro Rogaške Slatine ima številne znamenitosti, kot so Gozdni vrelec, Ivanov vrelec, zdraviliška kapela sv. Ana, Kidričev spomenik, kip grofa Ferdinanda Attemsa, spomenik padlim v NOB 1941 – 1945, spomenik sv. Janeza Nepomuka, pivnica mineralnih vod, vremenska hišica, stara direkcija, Zdraviliški dom (danes Grand hotel Rogaška) ter kristalna dvorana Grand hotela Rogaška. Ivanov vrelec se je v delujočem stanju ohranil vse do današnjih časov. Nahaja se v neposredni bližini Rogaške riviere, za apartmaji Vile Golf. Ivanov vrelec se v pisnih virih omenja že v letu 1821. Bogat je z železom, čas njegovega zajetja pa ni poznan. Vrelec je bil poimenovan po nadvojvodi Janezu Habsburškemu, ki je bil znan kot stalni gost in pokrovitelj Zdravilišča v prvi polovici 19. stoletja.

Kraljevi vrelec se nahaja v vasi Spodnja Kostrivnica, ki se razprostira v bližini Rogaške Slatine. Vasico le malokateri poznajo po zdravilnih mineralnih vodah, kar dokazuje tudi keltska broška, ki so jo našli pri enem izmed čiščenju vodnjaka. Danes je broška na ogled v muzeju v Gradcu. Kraljevi vrelec predstavlja pomembno etnološko posebnost, ki so jo leta 1857 izkopali v živo skalo. V letu 1872 je bil vrelec poglobljen do globine 24 metrov. Vhodni premer vrelca je okoli 70 cm, v globini se razširi na okoli 110 cm. Kraljevi vrelec je obdan z obnovljenim osmerokotnim paviljonom, ki ima novo kovinsko bakreno streho. V vrelec je bila za črpanje vode na globini 20 metrov vgrajena mehanska batna črpalka. Le-ta je bila s pomočjo ekipe potapljačev Jamarske reševalne službe Slovenije dvignjena na površje in obnovljena. Družina Gotscher je bila ena izmed predzadnjih lastnikov Kostrivniške slatine. Družina je v posebnih glinenih amforah s pečatom prodajala vodo v Egipčanske lekarne kot zdravilo. Družina Kupnik, ki so bili zadnji lastniki, pa so vodo izvažali v Ameriko. Družina je pomembno zaznamovala vas Kostrivnico, saj je ustanovila prvo pošto, ki so jo potrebovali za svoje namene, poleg tega pa je zaposlovala veliko domačinov v polnilnici in na kmetiji. Ob Kraljevem vrelcu stoji kozolec toplar, kjer potekajo različne prireditve. V njem je na ogled tudi zbirka starega kmečkega orodja. Vrelcu in kozolcu dela družbo še Ignacijev vrelec, ki so ga nazadnje obnovili v letu 1843. Ignacijev in Kraljevi vrelec so obnovili v istem slogu, kot sta bila prvotno narejena. Zanimiva posebnost Kraljevega vrelca je, da njegova voda ob prebavi blagodejno vpliva tudi na kožo.