Dvorec Štatenberg se nahaja na manjši razgledni vzpetini v Dravinjski dolini, v bližini kraja Makole. Ime je dobil po nekdanjem gradu Štatenberg iz 12. stoletja, ki se nahaja v okoli pet kilometrov oddaljenem kraju Stari Grad in so od njega danes ostale le še ruševine. Baročni dvorec Štatenberg so grofje Attemsi pričeli zidati okoli leta 1696, končali pa so ga v času med 1720 in 1740. Zasnovo za razkošen dvorec je naredil arhitekt Camesini iz Italije. Dvorec je zasnovan tako, da ima štiri dvonadstropne trakte s poudarjenim glavnim poslopjem z slikovitim odprtim stopniščem. V notranjosti dvorišča je bil včasih urejen baročni vrt. V osrednjem poslopju je v pritličju stebrna dvorana, v nadstropju pa viteška dvorana. Na levi strani od viteške dvorane se je ohranilo pet soban s freskami, ki so muzejski del gradu, na desni strani pa je čudovita poročna dvorana, kjer lahko poteka civilna poroka. V viteški dvorani so na stropu alegorije, ki so obrobljene s štukaturami in predstavljajo štiri elemente: zemljo, vodo, ogenj, zrak ter antično mitologijo – Umetnost in Znanost pod okriljem miru. V drugih sobah so na ogled deli prezentirane opreme in peči. V zahodnem traktu dvorca se nahaja baročna kapela, v kateri so oltarji delo Martina Baselija. Dvorec Štatenberg je bil prenovljen po drugi svetovni vojni in nato ponovno po letu 1989. V okviru dvorca deluje tudi grajska restavracija, ki se nahaja v pritličju glavnega, južnega krila. Muzejski del dvorca Štatenberg si je možno ogledati v času uradnih ur Turističnega društva Štatenberg ali po dogovoru. Okolica dvorca Štatenberg ima park z različnim rastlinjem in drevored divjih kostanjev. Za dvorcem se nahaja večji gozd, po katerem gre krajša pešpot do petih ribnikov, ki nudijo tudi možnost ribolova. V okolici dvorca je za lovskim domom vzletišče za modelarstvo in jadralno padalstvo, od koder se nudi tudi lep razgled na Makole.

Grad Grad se nahaja v naselju Grad na Goričkem. Vas Grad je največje in najstarejše naselje na Goričkem. Grad je kulturni spomenik državnega pomena. Varuje se skupaj s svojo okolico in grajskim parkom kot umetnostno-arhitekturni in zgodovinski spomenik. Objekt je velik adut za turistično oživitev vasi Grad. Domačini si želijo, da bi grad ponovno zaživel kot središče političnega, gospodarskega in kulturnega življenja regije. Grad Grad se trenutno obnavlja. Je najobsežnejši grajski kompleks v Sloveniji. Ima kar 365 sob. Zgodovina gradu sega v leto 1208. Lastniki so se večkrat menjavali. Med obema svetovnima vojnama je bil njegov gospodar industrijalec Geza Hartner iz Murske Sobote. Takrat je bil opremljen z umetninami in lepo ohranjen, nato je bil do obnove dolgo opuščen in prepuščen propadu. Znotraj gradu se nahaja vodnjak, ki je zavarovan s ploščo in vklesan v živo skalo. V času napadov in obleganj je le-ta igral pomembno vlogo. Na grajskem dvorišču je žarišče energijskih moči. Vibracije grajskih sevanj naj bi zdravile različne bolezni. Obiskovalci si lahko ogledajo le del prostorov. Odprta je poročna dvorana, urejene so kovaška, lončarska in kolarska delavnica ter nekaj etnoloških zbirk. Na voljo je tudi manjša prodajalna spominkov. Največja tradicionalna prireditev je Noč čarovnic.

Grad Slovenska Bistrica se nahaja v neposredni bližini centra mesta. Je mogočna stavba, ki jo težko zgrešimo. Ob gradu se nahaja grajski park, ki privablja domačine in obiskovalce v vsakem letnem času. Grad Slovenska Bistrica se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. Ima pestro preteklost, saj je večkrat menjaval lastnike. Na začetku je bil v deželnoknežji lasti. V zasebno last je prešel leta 1587, ko ga je kupila plemiška družina Vetter, kasneje von der Lilie. Naslednji lastniki so bili pred potekom 17. stoletja družina Wildenstein, ki je znana tudi po oblikovanju bistriškega grajskega parka. Grofje Attemski so ga kupili leta 1717 in v njihovi lasti je ostal do leta 1945. Danes je grad osrednji prireditveni in kulturni center mesta in občine. Skrbno se obnavlja od leta 1985. Na ogled so stalne razstave kot so soba praporov, rimska cesta Celeia – Petovio, razstava Ančnikovo gradišče, Arkova etnološka zbirka, zbirka vin bistriških pridelovalcev, zbirka molitvenikov, zbirka petrolejk, zbirka lutk v značilnih nošah sveta, Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov, zbirka mineralov občin Slovenska Bistrica in Oplotnica, Ingoličeva spominska soba, kamnine Pohorja, Grajska dimnica s staro grajsko uro in Tomažičeva spominska soba. V gradu so tudi likovni salon, viteška dvorana, v kateri potekajo različne kulturne prireditve, poročna dvorana in galerija Grad. V poletnem času na notranjem dvorišču gradu potekajo tradicionalni starobistriški večeri. Organizirano imajo stalno vodniško službo.

Maribor ima čudovito staro mestno jedro. Glavni trg spada med največje mariborske trge, kjer je tudi največji vrvež. Nahaja se v neposredni bližini Koroške ceste in Starega mostu. V poletnih mesecih lahko posedite na trgu v eni od restavracij ali lokalu ter uživate v sončnih žarkih. Glavni trg je bil prvič omenjen leta 1315 kot Markt. V 19. stoletju je dobil današnje ime Hauptplatz. Na njem se je odvijala živahna trgovska dejavnost vse do druge svetovne vojne. Danes imajo na trgu postavljeno kmečko ekološko tržnico. Največje znamenitosti v tem delu so Rotovž (Mestna hiša), kužno znamenje, jezuitski kolegij, cerkev svetega Alojzija, nadškofijski arhiv Maribor, pokrajinski arhiv Maribor, Terezijin dvor, kjer je danes Casino Maribor, stara lekarniška stavba ter poznogotski hiši s pomolom iz 16. stoletja. Rotovž ali Mestna hiša je bila zgrajena leta 1515, v poznogotskem stilu. Iz renesančnega obdobja izvira balkon (loggia), ki je okrašen z reliefom, na katerem je mestni grb. Stavba je danes namenjena za županove sprejeme in poroke. V pritličju se nahaja znan gostinski lokal Toti rotovž. Kužno znamenje stoji v središču trga in je bilo postavljeno v 17. stoletju v spomin na kugo. Alojzijeva cerkev spada med poznobaročne arhitekture s čudovito rokokojsko ograjo. V cerkvi lahko vidite panoramske slike treh štajerskih mest (Maribor, Celje in Ptuj) iz 19. stoletja.

Soboški grad, renesančni dvorec, se nahaja v najsevernejšem mestu Slovenije, Murski Soboti. Obdan je z obsežnim parkom angleškega tipa, ki ima značilne travnate zaplate in se imenuje Mestni park. V njem so dvestoletni gabri, hrasti, lipe in jeseni. Dvorec izhaja iz 2. polovice 16. stoletja. Verjetno je tu že sredi 13. stoletja stal t.i. belmudski grad, ki ga pisni viri do leta 1398 omenjajo ločeno od kraja Murska Sobota. Dvor in pozneje grad sta se sprva imenovala Bel Mura, kot upravno središče ozemlja Belmura. Njegova lega je bila pomembna zaradi križišča prometnih in trgovskih poti med Nemčijo in Ogrsko. V drugi polovici 14. stoletja je postala lastnica dvora rodbina Széchy. Leta 1687 je kupil grad Peter Szápáry, od njegovih dedičev pa leta 1934 Občina Murska Sobota. V času druge svetovne vojne je v gradu imela sedež madžarska okupacijska sila. Sedanja podoba dvorca izvira večinoma iz prve polovice 18. stoletja, ko so dvoriščne trakte obzidali z arkadami, na novo členili fasade ter oblikovali oba portala. Vzhodno ali mestno pročelje odlikuje imeniten primer baročne arhitekturne plastike iz druge četrtine 18. stoletja. Izmed prostorov je najlepši grajski salon. V poznobaročni iluzionistični maniri celostno poslikani prostor prinaša na stropu ikonografsko mikavno uresničitev alegorije miru. Danes se v gradu nahaja Pokrajinski muzej Murska Sobota, Mladinski in kulturni klub, gostišče Grajski hram. V njem je tudi urejena dvorana, ki je namenjena kulturnim prireditvam. Pokrajinski muzej ima arheološko, etnografsko, numizmatično, kulturnozgodovinsko zbirko, zbirko novejše zgodovine in stalno likovno zbirko.