Beltinci so največje naselje v Občini Beltinci. Naselje na Dolinskem ima bogato in razgibano preteklost. V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1322. Največje znamenitosti v Beltincih so grad Beltinci, cerkev sv. Ladislava z grobnico rodbine Zichy, Beltinska ali Rousova kapela in drugo. Cerkev sv. Ladislava je eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov iz poznega 19. stoletja v Prekmurju. Zgradba je nastala že leta 1742, vendar so jo temeljito prenovili med leti 1893 in 1895. Dunajski arhitekt Max von Ferstl je baročno stavbo podaljšal, ji dodal stransko ladjo in dozidal Marijino kapelo. Zunanjost cerkve je dekoriral v neobaročno-klasicističnem slogu. V Marijini kapeli je družinska grobnica rodbine Zichy. V kapeli je znameniti zgodnje renesančni relief Madone z detetom, ki ga slogovno lahko opredelimo kot beneško delo mojstra iz kroga Pietra Lombarda. Lombardi je bil vodilni kipar v Benetkah konec 15. stoletja. V okolici cerkve sv. Ladislava si lahko ogledamo beneški vodnjak iz 17. ali 18. stoletja in pomanjšano kopijo stebra sv. Teodorja v Benetkah.

Kapelski Vrh je po slemenu razloženo naselje, ki je priljubljena izletniška točka zdraviliških gostov iz Radencev. Tukaj so vinogradi ter nasadi breskev, jabolk in ribeza. Na najvišji točki stoji župnijska cerkev sv. Marije Magdalene. Pogled s hriba je eden najlepših v Slovenskih goricah, saj je z razgleda cerkve moč videti 45 drugih cerkva. Pogled na eni strani uhaja po vinorodnih gričih ter na drugi strani po nizkem Pomurju in Ščavniški dolini. Župna cerkev sv. Magdalene ima vrsto prednic, saj se kapela na tem mestu posredno omenja že od prve omembe kraja Kapela, natančneje od leta 1290, cerkev pa se omenja od leta 1617. Sedež župnije je cerkev postala šele leta 1811. Ruševine Atilovega gradu so uporabili pri gradnji cerkve sv. Magdalene v letu 1823, ko so jo pričeli graditi na mestu, kjer je nekoč stala kapelica, po kateri je kraj dobil ime. Od starejše cerkve se je ohranila le slika Ane z Marijo in Joahimom ter troje baročnih plastik. Sedanjo cerkev je zgradil graški gradbenik Mihael Mareck v letih 1823 – 1824, posvetil pa sekovski škof leta 1835. Centralno zasnovana cerkev je bila v prezbiteriju poslikana leta 1835 in 1859, v ladji pa leta 1885 – delo Jakoba Brolla. Prezbiterij pokriva slikarija iz leta 1835, ki predstavlja Marijino vnebovzetje in jo je leta 1859 obnovil graški akademski slikar Alojz Trumer. Leta 1885 je vso cerkev poslikal Jakob Brollo z motivi iz življenja sv. Magdalene in Kristusa ter cerkvenih očetov. Oprema cerkve je deloma sočasna z nastankom cerkve, deloma pa je nastala sredi in v drugi polovici 19. stoletja. Oprema cerkve je bogata, predvsem je pomembno sakralno posodje. V zahodni steni južne kapele so vzidani trije nagrobniki z napisi v bohoričici in latinici. Zaradi enotno zasnovane zunanjščine in notranjščine, ki je nastala v 19. stoletju, bogate cerkvene opreme in sakralnega posodja ter enkratne lege na vrhu hriba, zavzema cerkev sv. Magdalene pomembno mesto v arhitekturi 19. stoletja.

Lendava je mesto, ki ima bogato in pestro zgodovino. Mesto leži pod obronki slikovitih Lendavskih goric. Najstarejši pisni vir o Lendavi predstavlja darilna listina iz leta 1192. Največje znamenitosti v mestu so lendavski grad, kapelica sv. Trojice, židovska sinagoga, kulturni dom, evangeličanska in katoliška cerkev, stare zidanice na griču Novi Tomaž in židovsko pokopališče. Lendavski grad nad mestom je že več stoletij eno od najpomembnejših arhitekturnih spomenikov kraja. Danes se v dvorcu nahajata muzej in galerija. Cerkev Svete Katarine, ki stoji pod grajskim hribom, je bila zgrajena v baročnem slogu leta 1751. Enoladijsko svetišče bogatita baročni oltar in prižnica. Za glavnim oltarjem je slika sv. Katarine Sienske iz leta 1800, ki je delo italijanskega slikarja Barazuttija. Pod prezbiterijem je grobnica. Vhod v njo je bil nekdaj pod oltarjem, vendar so ga leta 1936 zazidali. V grobnici je pokopanih več ustanoviteljev cerkve in ženski člani družine Eszterhazy. Zvonik stoji pred glavnim vhodom. V cerkvi imajo zlat kelih, ki ga je podaril graščak Baffy leta 1608. Na Cerkvenem trgu stojijo kip Antona Martina Slomška, kip Štefana Ogrskega in kip Svetega Florijana.

Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, ki leži pod obronki slikovitih Lendavskih goric. Lendavske gorice ali Lendvahegy so razgledno naselje, kjer si lahko ogledamo kapelo Svete Trojice, zidanico pisatelja Miška Kranjca, staro pokopališče in drugo. Na hribu, ki je bil nekdaj pomembna strateška točka, se je nahajala vojaška utrdba. Turki so jo hoteli na prehodu 16. in 17. stoletja zavzeti, vendar jim to ni uspelo. V znak hvaležnosti, ker so se prenehali turški vpadi, so ljudje v 18. stoletju gradili cerkve, kapelice, postavljali znamenja in križe. Kapelica svete Trojice je bila zgrajena v letih 1727 do 1728. Njeno gradnjo je finančno najbolj podprla družina Gludovac, eden od donatorjev pa je bil tudi Mihael Hadik, ki je umrl leta 1733. Njegove posmrtne ostanke so položili v grobnico iz apnenca in zaradi tega se je truplo ohranilo vse do danes in si ga lahko mumificiranega ogledamo v kapelici. Med legendami, ki krožijo o Mihaelu Hadiku, je najbolj pogosta tista, da je umrl v bitki s Turki leta 1603. Zgodovinska dejstva tega ne potrjujejo. Ob kapelici sv. Trojice se na hribu razprostira najstarejše pokopališče v Lendavi, na katerem se nahaja nekaj kakovostnih nagrobnih plastik, v kapeli pa so pokopani člani častitljive družine Kakasdi Hajos. Enoladijska cerkev sv. Trojice, ki ima petosminsko zaključen prezbiterij, je pokrita z dvokapnico. Masivni zvonik, ki je obenem tudi vhodna lopa, je bil dozidan v kasnejšem času. Dvakrat na leto se v kapelici odvija proščenjska maša, in sicer na praznik angela varuha in na dan svete Trojice. Nekdaj sta oba dneva spadala med največje mestne praznike, ko so se pri kapeli srečali verniki iz Lendave in okolice. V Lendavski goricah so obiskovalcem na voljo turistične kmetije in vinotoči domačinov, ki ponujajo značilno pijačo in jedi te pokrajine. Pridelavo kakovostnih belih vin omogočajo karbonatni peski, peščeni laporji in ugodne podnebne razmere. Za gorice so značilni vertikalni vinogradi, ki imajo obliko jermenastih parcel. V Lendavskih goricah prevladujejo bela vina, rdeče sorte so vinogradniki začeli pridelovati šele v preteklih letih. Stare zidanice na območju Novi Tomaž so skupina lesenih zidanic, ki so pod spomeniškim varstvom. Najbolj znana prireditev v Lendavi je Lendavska trgatev, ki privabi številne obiskovalce. Lendavske gorice so čudovita razgledna točka na mesto in okolico.

Lendava je najbolj vzhodno mesto v Sloveniji, ki se razprostira pod Lendavskimi goricami ob reki Ledavi, tik ob meji z Madžarsko. Predstavlja središče Občine Lendava. Prebivalstvo je mešano, šolstvo, javne službe in napisi so dvojezični. Evangeličanska cerkev se nahaja v mestnem središču, v južnem delu. Zgrajena je bila leta 1934. Je zelo neenotnega videza. Sestavljajo jo nizka zgradba in čokati stolp ob desni strani vzhodnega pročelja. Vhod s timpanonom, ki je ploskev med lokom in preklado nad portalom, je pomaknjen izven osi pročelja. Prvi začetki cerkvene občine segajo v leto 1899. Leta 1902 je bilo sprejeto, da Lendava postane matična gmajna. Novo nastala občina je bila brez župnišča, cerkve in ostalega premoženja. Leta 1900 je vernik občini zapustil zemljišče s hišo in leta 1906 so na tukaj zgradili župnišče. Princ Nikolaj Esterhazy je cerkveni občini z darilno pogodbo podaril zemljišče za izgradnjo šole in cerkve. Na tem predelu je gmajna dala leta 1908 sezidati učiteljsko stanovanje in šolo. V letu 1919 je bilo Prekmurje priključeno k Sloveniji in ustanovljeni Jugoslaviji. V juniju leta 1931 so pričeli z gradnjo cerkve. V začetku avgusta so svečano položili temeljni cerkveni kamen. Konec oktobra 1931 sta bila posvečena dva zvonova v novem stolpu. Jeseni je imela cerkev že streho, nato pa je gradnja zastala zaradi nakopičenih dolgov. Navkljub velikim težavam je bila evangeličanska cerkev leta 1934 dokončana. Cerkev je 16. septembra ob prisotnosti velikega števila vernikov iz celotnega Prekmurja blagoslovil zagrebški škof, dr. Filip Popp. Svečanosti so se udeležile tudi številne znane osebnosti iz javnega življenja. Cerkevena občina je tako oživela in pridobila na ugledu. Sedaj spadajo k lendavski cerkveni občini naslednje vasi: Dolina, Lendava, Tri mlini, Čentiba, Dobrovnik, Petišovci, G. in D. Lakoš, Žitkovci, Kapca, Gaberje, Genterovci, Radmožanci in Dolga vas.

Lendava je najbolj vzhodno mesto v Sloveniji. Razprostira se tik pod jugozahodnimi obronki Lendavskih goric, tik ob meji s sosednjo Madžarsko. Mesto je poznano po termah Lendava, ki se ob reki Ledavi razvijajo že od leta 1983. Prebivalstvo v Lendavi je mešano, šolstvo, napisi in javne službe so dvojezični. Kraj je staro tržišče za vino in kmetijske pridelke iz Dolgovaških in Lendavskih goric. Nad Lendavo stoji slikoviti grad Lendava, v katerem so muzejski prostori. Mesto ima pestro zgodovinsko preteklost. Od druge polovice 18. stoletja in do konca druge svetovne vojne je v Lendavi in okolici živela vplivna judovska skupnost. Židje so se ukvarjali večinoma s trgovino, pomemben pa je bil tudi njihov prispevek h kulturnemu in gospodarskemu razvoju mesta ter nastanku meščanstva. V obdobju industrializacije je imela Lendava svoj denarni zavod Dolnjelendavsko hranilnico, leta 1906 pa so tukaj ustanovili prvo dežnikarno na Balkanu. S kulturnega vidika je zelo pomembna otvoritev Meščanske šole leta 1872. Poleg te je v kraju od leta 1845 do ukinitve leta 1921 delovala židovska šola. Leta 1866 pa so sezidali tudi novo sinagogo za potrebe takrat množičnejše judovske skupnost, ki stoji še danes. Sedaj je stavba kulturno – zgodovinski objekt, ki gostuje prireditve in razstave na temo judovske kulture. V sinagogi je v sklopu galerije urejena stalna razstava z naslovom Zgodovina dolnjelendavskih Židov.

Malečnik je manjše naselje v Mestni občini Maribor, ki spada pod krajevno skupnost Malečnik-Ruperče. Nahaja se vzhodno od Maribora, med Pesniško dolino in Dravo. Je majhen kraj, ki ga zaznamuje bogata zgodovina. Največje krajevne znamenitosti so cerkev sv. Petra, cerkev Device Marije na Gorci, križev pot na Gorco ter hiša Franca Kirarja (1893-1978), ki je bil inovativen poklicni čebelar, vinogradnik in sadjar. Poleg tega so med zanimivostmi tudi katakombe na Gorci, muzejska zbirka PGD Malečnik, stara smreka na Vodolah, Knezarjeva lipa ter izvir Rebra v Metavi. Križev pot na Gorco je dal pozidati župnik Marko Glazer v 19. stoletju. Nazadnje je bil temeljito obnovljen leta 2006. Romarji vsakodnevno prihajajo na sprehod mimo kapelic ali romarske skupine v času posta, ko molijo križev pot. Župnija svetega Petra pri Mariboru sega v leto 1236, ko se v pisnih virih prvič omenja kot župnija Svetega Petra na skali. Župnik se prvič omenja leta 1338. Prvotna cerkev svetega Petra je bila romarska in je bila sezidana na istem prostoru. Kasneje je bila barokizirana in sedanja cerkev je dobila podobo v 18. stoletju pod vodstvom župnika dr. Janeza Sitticha. V notranjosti se nahaja križev pot Tunnerja in učencev, ki je bil najprej v kapelicah križevega pota na pobočju Gorce. Prelepe orgle so delo mojstra Brandla iz Maribora. Glavni oltar prikazuje izročitev ključa apostolu Petru in je delo Flurerja. Pod oltarjem so vidne relikvije rimskega mučenca Favstina. V stranskem oltarju se nahajajo relikvije škofa Slomška. Župnijsko cerkev je do leta 1845 obdajalo pokopališče. Kasneje so ga uredili na Gorci, kjer je še sedaj. V Malečniku so pokopavali župnike in uglednejše domačine v kripti ali žerfu pred cerkvijo. Ta kripta spada med posebnosti te šentpetrske cerkve.

Malečnik se nahaja vzhodno od Maribora, med Pesniško dolino in reko Dravo. Je razloženo naselje v Mestni občini Maribor in spada pod krajevno skupnost Malečnik-Ruperče. Prav na tem območju se pričnejo slikoviti vinorodni griči. V osrednjem delu Malečnika se nad župnijsko cerkvijo svetega Petra vzpenja hrib Gorca, do katerega vrha vodi križev pot, ki ga je dal pozidati župnik Marko Glazer v 19. stoletju. Na vrhu stoji obnovljena cerkev Device Marije, ki je bila zgrajena leta 1493. Na cerkvenem stropu je poslikava angelov z imeni iz lavretanskih litanij. V glavnem oltarju stoji kip Marije Pomočnice z Jezusom. Po steni so na ogled podobe iz Jezusovega, Marijinega in Jožefovega življenja. Obnovljene orgle so delo mojstra Brandla. Na obodu so romarji z Marijo, med njimi tudi župnik Glazer in škof Slomšek. Župnijsko cerkev svetega Petra je do leta 1845 obdajalo pokopališče. Kasneje so ga uredili na Gorci, kjer je še sedaj. V Malečniku so pokopavali župnike in uglednejše domačine v kripti ali žerfu pred cerkvijo. Ta kripta spada med posebnosti te šentpetrske cerkve. Nekdaj je bil vhod v kripto iz cerkvene ladje, vendar so ga morali za časa Jožefa II. zazidati. Od leta 1857 pa je vhod od zunaj. Kripta meri 12 krat 4 metre in v njej se nahaja 64 grobnih niš, ki so izvotlene v steno po vzoru katakomb. Oltar pred cerkvijo Device Marije pri glavnem vhodu je nekdaj služil za maševanje v kripti. Za tem oltarjem je prostor za deset rak, v katerih počivajo nekateri šentpetrski župniki. Tukaj počiva tudi graditelj in župnik današnje cerkve svetega Petra dr. Janez Sittich, ki je umrl leta 1759. 24 grobov je zazidanih, ostali so prazni.

Mesto Maribor leži ob reki Dravi, na stičišču panonskega in alpskega sveta. Je drugo največje mesto v Sloveniji in pomembno kulturno, gospodarsko, izobraževalno, prometno in zdravstveno središče severovzhodne Slovenije. Staro mestno jedro se nahaja nad levim bregom Drave, mlajše, ki izvira iz 19. in 20. stoletja, pa predvsem nad desnim. Mesto je turistično privlačno zaradi razgibane pokrajine, Kozjaka, Pohorja, bližine Avstrije in tranzitne lege. V letu 2012 je bil Evropska prestolnica kulture in leta 2013 Evropska prestolnica mladih. Cerkev svete Magdalene se nahaja na Magdalenskem trgu v mestni četri Magdalena. V pisnih virih se cerkev sv. Magdalene na Bregu pojavi 10. junija leta 1289, ko se omenja njen župnik Gotfrid. Stavba je bila verjetno požgana ob turških obleganjih leta 1532, kot vse druge cerkve v mestni okolici. Razvoj današnje cerkvene zgradbe se prične v 16. stoletju z njeno temeljito obnovo. Cerkveni videz sestavlja kvadratast zvonik, pravokotna ladja s prizidano nižjo in krajšo kapelo ter ožji in višji prezbiterij s prizidano pritlično zakristijo. Zvonik pokriva pločevinasta korenasta streha, vso ostalo cerkev pa enotna sedlasta opečna streha. Zunanjost cerkve svete Magdalene je od leta 1894 enotno fasadirana. Okna kapele imajo visokobaročni izvor, zakristija poznorenesančni izvor, prezbiterij in ladja pa sta zgodnjebaročnega izvora. Cerkveno notranjost zaznamujejo predvsem oltarji in orgle. Glavni oltar z Marijo Magdaleno je lesen, marmoriran in barvno lepo uglašen. V župnišču hranijo sliko Roženvenske Marije, ki izvira iz leta 1845.

Cerkev sv. Nikolaja (Miklavža) se nahaja ob robu mestnega jedra Murske Sobote, nedaleč od železniške postaje ter leži na majhni vzpetini. V 2. in 3. stoletju naj bi na tem mestu stal poganski tempelj s pokopališčem. To so ugotovili, ko so rušili staro cerkev in so v najglobjem delu temeljnega zidu našli vzidan rimski nagrobnik. Ko so Madžari okrog leta 1000 sprejeli krščansko vero, so začeli graditi cerkve. Soboško cerkev naj bi zgradili leta 1071 iz materiala poganskega templja. Gotska cerkev je na začetku 20. stoletja postala premajhna in zato so leta 1910 začeli graditi novo. Pred pričetkom so porušili obe stranski kapeli in cerkveno ladjo. V sedanji podobi je bila cerkev sv. Nikolaja dokončana leta 1912 v historično – secesijskem slogu. Pri gradnji so v glavnem pomagali madžarski arhitekti. Grajena je v madžarskem neoromanskem slogu. Deloma je iz železobetona. V cerkeveni okvir so zajeli gotski prezbiterij s freskami iz 14. stoletja, zvonik iz prvotne cerkve, ki izhaja iz leta 1371 ter baročne freske iz leta 1690. Nova cerkev je posvetil szombotelski škof Janoš Mikeš leta 1912. Čudovita vitražna okna lahko vidite na levi in desni strani prečne cerkvene ladje, v sami cerkevni ladji pod stropom in nad oltarjem. Zvonik je štirioglat, na vrhu koničast in visok 60 metrov. Pokrit je s pločevino. Cerkvena cerkev pa je krita z opeko. Prve orgle so v cerkvi imeli leta 1912. Sedanje se uvrščajo med največjimi v Sloveniji in omogočajo izvedbo skladb iz vseh obdobij.

Murska Sobota je središče Pomurja oziroma severovzhodnega dela Slovenije. Mestu pravijo tudi Sobota. Evangeličanska cerkev se nahaja na Slovenski ulici, blizu Mestnega (Soboškega) parka. Njeni začetki segajo v 16. stoletje. Takrat so reformatorji (Jurij Dalmatin, Primož Trubar, Sebastjan Krelj in drugi) položili temelj slovenskemu jeziku. Izdale so se tudi prve tiskane knjige v slovenščini kot so Katekizmi, Sveto pismo, učbenik. Zgrajena je bila v neogotskem stilu leta 1910. Načrt je naredil arhitekt Ernoj Gerely. Tudi notranjost cerkve je neogotska. Poslikana je v madžarskem duhu. V njej lahko vidite oltar s sliko Snemanje s križa, ki ga je naslikal Jeno Bory. Evangeličanska cerkvena občina je bila ustanovljena leta 1783. Verniki so bili na začetku kmečkega stanu. Bilo je tudi nekaj premožnih meščanov, obrtnikov in izobražencev. Danes Evangeličansko cerkev v javnem življenju zastopata senior in inšpektor kot predsedstvo Cerkve. Izdajajo Evangeličanski koledar in mesečnik Evangeličanski list.

Nastanek Marijinega romarskega svetišča, ki velja za najlepši slovenski kulturni spomenik in biser gotike, je še vedno zavit v skrivnost. Pozidali naj bi ga Ptujski gospodje, najverjetneje na prelomu iz 14. v 15. stoletje, in ga poimenovali Neustift. Leta 1473 se kraj v določenih listinah že uradno imenuje Gora milosti. To ime se je ohranilo do turških vpadov, ko je po legendi dobila ime Črna gora. Božja pot je znova zaživela leta 1615 ob prevzemu jezuitov. Cerkev in veliko romarsko hišo so oskrbovali do leta 1773, ko so red ukinili, potem pa so z njo celo stoletje upravljali škofijski duhovniki. Frančiškovi bratje minoriti so jo prevzeli leta 1937, ki tukaj delujejo še danes. Kmalu po prihodu minoritov sta se župnija in tudi kraj preimenovala v Ptujsko Goro. Bratje minoriti so vodili tudi zadnjo prenovo svetišča pred 600-letnico posvetitve, ki je bila leta 2010, ko je bila cerkev na sedmo velikonočno nedeljo, 16. maja razglašena za baziliko Marije Zavetnice. Cerkev ima elegantno zunanjost, stranske fasade obdajajo na vrhu okrašeni oporniki, ki zajemajo celotno stavbo, z osmerokotnim zvonikom. Nad glavnimi vhodnimi vrati je bil nekdaj relief Marije Zavetnice s plaščem, ki so ga jezuiti prenesli na glavni baročni oltar, postavljen leta 1764. V cerkev vodi mogočno baročno stopnišče, ki ga stražita kipa sv. Florijana in sv. Janeza Nepomuka, deli Jožefa Strauba iz sredine 18. stoletja.

Radenci se razprostirajo na desnem bregu reke Mure tik ob meji z Avstrijo, v prelepi zeleni pokrajini na robu Panonske nižine in v objemu vinorodnih gričev ter murskih logov. Najstarejša omemba kraja Radenci z imenom Radein sega v leto 1436. Razvoj in svetovni sloves kraju zagotavljajo najbogatejši in najbolj kakovostni izviri mineralne vode. Legenda pravi, da so bili na delu škrati, ki so s kopanjem pod zemljo utirali pot slatinskim vrelcem na površje. Leta 1869 so z Radensko slatino napolnili prve glinene steklenice in omogočili uživanje te edinstvene mineralne vode tako na dunajskem cesarskem dvoru kot tudi v papeževi rezidenci v Rimu. Leta 1882 so Radence obiskali prvi zdraviliški gostje. Poleg edinstvene mineralne vode in kakovostne zdraviliške ponudbe goste navdušujejo odlična kapelska vina, prleške kulinarične ponudbe, še najbolj pa pregovorna gostoljubnost in prijaznost domačinov. V Radencih goste razvajajo s tremi srci. Zdravilišče Radenci odlikuje kar 130 let znanja in izkušenj, kar štirje priznani naravni zdravilni dejavniki (termalna in mineralna voda, ugodna klima in peloid) in sodobna zdraviliško-turistična infrastruktura, ki zadovoljijo še tako zahtevnega gosta. Kapela svete Ane se nahaja v samem osrčju Radenskega parka. Neogotski sakralni objekt je bil zgrajen leta 1895. Posvečena je ženi dr. Karla Henna. Leta 2008 in 2009 je bila kapela sv. Ane močno poškodovana v neurju. Znaten del sredstev za njeno obnovo je prispeval stalni gost zdravilišča Agababjan Hačatur iz Rusije, s podporo Zdravilišča Radenci, Občine Radenci in cerkve sv. Cirila in Metoda Radenci. Slavnostna otvoritev je bila 29. novembra 2015. Radenci imajo bogato naravno in kulturno dediščino. Z vzpetine, kjer stoji znamenita cerkev sv. Marije Magdalene na Kapeli, se ponuja čudovit razgled po okoliških vinogradih. Le-tu se nahaja najstarejši nasad traminca v Sloveniji.