Benedikt je zanimivo naselje, ki se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije. Kraj se razprostira nekaj kilometrov stran od Lenarta, ob glavni cesti Maribor – Gornja Radgona. Benedikt predstavlja sedež občine Benedikt. V občino poleg tega spadajo še Negovski Vrh, Ločki Vrh, Ihova, Drvanja, Spodnja Bačkova, Obrat, Stara Gora, Spodnja Ročica, Trstenik, Trotkova, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, Štajngrova. V kraju je pošta, Osnovna šola Benedikt, vrtec Benedikt, Kulturni dom Benedikt, trgovina, več barov, penzion, pizzerija in drugo. Novi naselji sta nastali nad glavno cesto in župnijsko cerkvijo v času po drugi svetovni vojni. Največje znamenitosti v Benediktu so župnijska cerkev svetega Benedikta, župnišče, Fišerjeva kapela, Glunčeva kapelica, Krmekova kapela, številni križi, hiša Benedikt 84, prazgodovinska in rimska gomilna grobišča ob pokopališču, Slatinski vrelci in drugo. Na območju Štajerske so o bogastvu termalnih in mineralnih vod pisali že različni avtorji vse od konca 16. stoletja naprej. Okolica Benedikta predstavlja eno od bolj raziskanih področij, ki s svojim potencialom nudi idealne možnosti za razvoj zdraviliškega in rekreacijskega turizma manjših kapacitet. Geološki zavod Ljubljana je na predelu treh vrtin, Pavla, Ana in Helena zajel vzorce v globinah 12, 36 in 103 metrov, z različno vsebnostjo mineralnih snovi in še ostalih okusov. Slatina Ana je zajeta z najglobjo vrtino in zaradi tega se že kažejo spremembe v kemijski sestavi. Za točenje vode sta odprti vrtini Ana in Pavla. S kakovostno slatinsko vodo so se v teh krajih radi pohvalili že več kot pred šestdesetimi leti.

Nuskova je razloženo in deloma obcestno naselje, ki se nahaja na Goričkem. Kraj spada v občino Rogašovci in v znameniti Krajinski park Goričko, ki je drugi največji naravni park v Sloveniji. Središče Nuskove predstavlja Srednja Gasa z gostilno, avtobusno postajo in kapelo svete Trojice iz leta 1925. Skozi Nuskovo teče rečica Ledava. V severovzhodnem območju Slovenije se pogosto pojavljajo izviri mineralnih voda, kar pomeni, da vsebujejo nad 1g/l raztopljenih mineralnih snovi ali nad 1g/l prostega plina CO2. Večja gostota naravnih ali delno ohranjenih izvirov se je ohranila v delu Kapelskih goric, v osrednjem delu Ščavnice in na predelu reke Ledave. Nuskovski slatinski vrelec se nahaja v okolici naselja Nuskova. Je kaptiran, prebivalci iz okolice vodo občasno še uporabljajo. V letu 2008 je bil Slatinski vrelec zaradi dotrajanosti obnovljen s sredstvi v okviru projekta Oaza zdravja. Prenovitev je predstavljena kot posebno doživetje opazovanja bruhanja vode iz globine, izločanja železovega oksida iz vode, odlaganja mineralnih snovi vode na podstavek kamna in z možnostjo, da se obiskovalec osveži na klopeh ob vrelcu. Ob Slatinskem vrelcu je urejeno počivališče za kolesarje in pohodnike pod slamnato streho. Predstavlja eno od postojank na slikoviti Vrbovi poti, ki je bila urejena leta 2008. Ob tej priložnosti so ob Slatinskem vrelcu postavili tudi pojasnjevalno tablo o tej naravni znamenitosti. Vrbova pot poleg vrelca vključuje še vrbov drevored, sadjarsko kmetijo, turistično kmetijo, školjčni apnenec, reko Ledavo, cerkev sv. Jurija, Mekiševo kaščo in kapelo sv. Trojice.

Radenci se razprostirajo na desnem bregu reke Mure tik ob meji z Avstrijo, v čudoviti zeleni pokrajini na robu Panonske nižine in v objemu vinorodnih gričev ter murskih logov. Razvoj in sloves kraju zagotavljajo najbolj kakovostni in najbogatejši izviri mineralne vode. Legenda pravi, da so bili na delu pridni škrati, ki so s kopanjem pod zemljo utirali pot slatinskim vrelcem na površje. Leta 1869 so z Radensko slatino napolnili prve glinene steklenice in omogočili uživanje te edinstvene mineralne vode tako na dunajskem cesarskem dvoru kot v papeževi rezidenci v Rimu. Leta 1882 so Radence obiskali prvi zdraviliški gostje. V Radencih so pretežno industrijski vrelci in sicer zaradi podjetniškega pristopa do izkoriščanja naravnih mineralnih vrelcev. Vendar pa je v bližini Zdravilišča Radenci t.i. Zdravilni vrelec, ki je posebnega pomena za kraj, saj je iz njega prva pritekla prva naravna mineralna voda, ki se je imenovala Radeiner Sauerbrunn. Po času je postal razpoznavni znak kraja in Zdravilišča Radenci. Ta Zdravilni vrelec se nahaja pred Slatinskim domom in Hotelom izvir, ki je bil temeljito prenovljen. Kar nekaj časa je bil vrelec urejen tako, da so si slatino lahko točili obiskovalci zdravilišča in domačini. Danes pa dostop do vode ni več mogoč, kajti vrelec je zagrajen v stekleno ohišje in obdan z ograjo. Pred nekaj leti so vrelec obnovili. Ta izvir stoji sredi majhnega parka cipres in rož, nekaj metrov vstran pa se začenja večji park z veveričkami, imenujejo se Mukice, ki so obenem tudi razpoznavni znak Radencev in radenskega Maratona treh src. Okolica izvira je okrašena z rožami, tlakovana, del je travnat, v bližini pa so parkirišča za dnevne in hotelske goste, igrišča za tenis in zunanji bazeni. V neposredni bližini Zdraviliškega vrelca se nahaja tudi priljubljena Restavracija Park.

Razkrižje je obcestno gručasto naselje, ki se nahaja ob meji s Hrvaško in predstavlja križišče cest iz Pomurja in Ljutomera ter iz hrvaških Štrigove in Murskega Središča. V kraju je mejnih prehod za mednarodni promet s Hrvaško. Naselje z okolico je bilo do leta 1848 pod Ogrsko, nato 16 let pod Hrvaško, leta 1864 pa je prišlo v okrilje slovenskih dežel. V Razkrižju je največja zanimivost župnijska cerkev svetega Janeza Nepomuka. Poznobaročna cerkev je bila zgrajena leta 1779, posvetili pa so jo leta 1784. V njej se nahajajo slike G. Brolla iz leta 1881. Cerkveni predel je leta 1994 prešel iz pristojnosti zagrebške nadškofije pod mariborsko nadškofijo. V hramu je dragocen križ, ki je prevlečen s školjkami. Križ so prinesli Španci iz Zahodne Indije po zmagi nad Nizozemci, potem pa je leta 1727 prišel v cesarsko zakladnico na Dunaju. V terasi Mure je velika vinska klet, ki jo je dal sezidati grof Altheim. V Razkrižju sta na ogled tehniški spomenik Slomškov mlin in zasebni Kovaški muzej Horvat. Na robu vasi Šafarsko je rekonstruirana prazgodovinska naselbina. V bližnji okolici slovi Ivanov izvir, ki je po ljudskem izročilu poznan že iz davnih časov. K Ivanovem izviru so ljudje prihajali že pred obstojem župnijske cerkve. Romarji verjamejo v zdravilno moč te vode, ki naj bi pomagala k splošnemu dobremu počutju, k dobremu vidu in odpravi golšavosti. Na dan Ivaja ali Ivanovega proščenja, ki je zadnjo nedeljo v mesecu juniju, prihaja k izviru veliko ljudi od blizu in daleč. Na ta dan potekajo maše v romarski cerkvi svetega Janeza Nepomuka, v bližnjem Kulturno-športnem centru Zavirje in pri Ivanovem izviru.