Kapelski Vrh je po slemenu razloženo naselje, ki spada v Občino Radenci. Velja za eno od najbolj priljubljenih izletniških točk v Radgonsko-kapelskih goricah. Na tem območju se raztezajo obširni vinogradi ter nasadi breskev, jabolk in ribeza. Na najvišji točki 312 metrov nadmorske višine, imenovani Kapela, stoji župnijska cerkev svete Marije Magdalene. Je enotno zasnovana cerkev, ki je bila zgrajena med leti 1823 in1824. Sestavljajo jo zidana lopa z lizenami na vogalih, v tlorisu pravokotna ladja z dvema kapelama in prezbiterij z nadstropno zakristijo. Leta 1885 jo je poslikal slikar Giacomo Brollo. Od nje se nudi slikovit razgled po vsem Pomurju, ob jasnem vremenu vse do Blatnega jezera na Madžarskem. Iz Občine Radenci je v času med drugo svetovno vojno darovalo življenje 39 posameznikov, od tega jih je bilo 26 ustreljenih kot talcev, 13 pa jih je padlo kot partizanov. Leta 1954 jim je bil v spomin postavljen spomenik na Kapelskem vrhu, ki nosi geslo – Vsi tihi mrtvi vsepovsod trohnite – a bolj kot sonce mlado v nas živite. Pri hiši Kapelski Vrh 22 stoji kapelica iz prve polovice 20. stoletja, ki ima trikotno zaključene okenske in vratno odprtino. Fasado členijo še pilastri na vogalih, ki nosijo gredo pod podstrešnim vencem.

Lendava se razprostira pod obronki slikovitih Lendavskih goric, tik ob meji z Madžarsko. Je najbolj vzhodno mesto v Sloveniji. V mestu in okolici živijo pripadniki madžarske manjšine. Ob reki Ledavi se nahaja naravno zdravilišče Terme Lendava. Lendava ima pestro zgodovinsko preteklost. Rimljani so imeli na tem prostoru vojaško postojanko Halicanum. Lendava je postala trg v 14. stoletju, župnija se omenja leta 1334. Večino 17. stoletja je bilo območje pod dvojno, turško in ogrsko oblastjo. Leta 1867 je postala Lendava mesto in sedež okraja, ta status je ohranila v Kraljevini Jugoslaviji. Evangeličansko cerkveno občino so ustanovili leta 1902, do druge svetovne vojne je bila tukaj močna judovska občina. Grad je stal nad Lendavo že v 12. stoletju, o čemer pričajo freske v grajski kapelici. Današnji dvorec je dal postaviti knez Esterhazy v obliki črke L in v posesti rodovine je ostal vse do leta 1945. Zgradbo so v 19. stoletju temeljito predelali. Danes sta v gradu galerija in muzej, ki ju upravlja Zavod za kulturo občine Lendava. Župnijska cerkev sv. Katarine je veliko enoladijsko svetišče iz leta 1751 s polkrožnim prezbiterijem. Zvonik stoji pred glavnim vhodom na ulični strani. Staro mestno jedro je sklenjeno podolgovato območje pod Lendavskim gradom, ob glavni cesti s kakovostnimi mestnimi stavbami. Meščanska arhitektura iz 19. stoletja je v večini pritlična ali enonadstropna, s historicističnimi fasadami. Evangeličanska cerkev je bila zgrajena leta 1934. V novogotskem slogu jo je postavil budimpeštanski arhitekt Erno Gerely. V sredini septembra jo je blagoslovil zagrebški škof, dr. Filip Popp. Svečanosti so se udeležili številni verniki in mnoge znane osebnosti javnega življenja. Doprsni kip Primoža Trubarja stoji v neposredni bližini Evangeličanske cerkve. Trubar (1508-1586) je bil protestantski duhovnik in prevajalec. Je avtor prvih tiskanih knjig v slovenščini ter ustanovitelj in nadzornik prve protestantske cerkve v Vojvodini Kranjski. Trubar velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Je osrednja podoba v slovenski kulturni zgodovini.

Lendava je mesto in središče Občine Lendava. Je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, ki se razprostira tik ob meji z Madžarsko. Leži pod Lendavskimi goricami ob reki Ledavi in Bukovniškim potokom. Trg Györgya Zale se nahaja v starem jedru mesta. Prenovljeni trg so slovesno odprli leta 2008. Na trgu se nahajajo Kulturni dom Lendava s koncertno in gledališko dvorano, kip kiparja, sinagoga in drugo. Doprsni kip Zala Gyorgy stoji pred Gledališko in koncertno dvorano Lendava. György Zala (1858-1937) je bil kipar in eden od najvidnejših rojakov mesta. Rodil se je v meščanski družini takratne Dolnje Lendave kot Gyorgy Mayer. Eden najbolj delovnih, zavzetih in znanih kiparjev na prehodu stoletja je v kiparskih stvaritvah upodabljal številne junaške, toda obenem tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. Skupaj z madžarskima kiparjema, Janosem Fadruszom in Alajosem Stroblom, je povzdignil madžarsko kiparstvo na zavidljivo evropsko raven. Zala Gyorgy je bil profesor na akademiji, prijateljeval je z politično, umetniško in družbeno elito takratne monarhije. Bil je zadržan gospod, katerega zasebno življenje je ostalo neznanka. Med njegovo najbolj znano delo se uvršča milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti. Na gradu Lendava si obiskovalci lahko v okviru zbirk ogledajo tudi zbirko: Spominska soba Gyorgya Zale. Poleg te zbirke so na ogled tudi zbirke z naslovom Grad na preži, Kultura hetiškega ljudskega tekstila, Lapidarij in Sakralna dediščina Lendave, Spominska soba Štefana Galiča, Zbirka zemljevidov, Zbirka male plastike v bronu ter v muzejski depandansi stalna domoznanska razstava z naslovom Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave. Sinagoga je bila zgrajena leta 1866 in stoji še danes. Judovska skupnost je živela v Lendavi in njeni okolici od druge polovice 18. stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Židje so se ukvarjali predvsem s trgovino, pomemben pa je tudi njihov prispevek k razvoju meščanstva.

Grajski trg se nahaja v samem centru starega mestnega jedra. Ime je dobil po Mariborskem mestnem gradu, ki je ena izmed najbolj imenitnih stavb v mestu. Na tem delu so pomembne zgradbe še Mestna hranilnica, Hotel Orel, Kavarna Astoria in spomenik svetega Florijana. Na trgu je veliko trgovinic. Mariborski mestni grad krasijo različna gradbena in stilna obdobja. Friderik III. ga je dal zgraditi v letih od 1478 do 1483, da bi utrdil mestno obzidje. Kasneje so ga spremenili v fevdalno bivališče. Pomembni gradbeni dosežki gradu so viteška dvorana s stropno slikarijo Jožefa Geblerja, baročno stopnišče in Loretska kapela ob južni fasadi. V njem je koncertiral Franz Liszt. Mestna hranilnica je trinadstropna neobaročna palača, ki je bila zgrajena leta 1910. Nahaja se v hiši nekoč znane mariborske družine Scherbraum, ki je imela v prejšnjem stoletju veliko pekarno. Nanjo danes spominjata prodajalna kruha in slaščičarna. Orel je bila v 19. stoletju gostilna in postojanka kočijažev. Kavarna Astoria je ena izmed najbolj znanih kavarn v Mariboru, ki privabi domače in tuje obiskovalce. Nad njo je italijanska restavracija La Storia Trattoria. Spomenik svetemu Florjanu je bil postavljen v 18. stoletju. Baročna figura svetnika naj bi mesto varovala pred požari, ki so bili včasih pogosta nevarnost.

Slomškov trg je eden izmed najbolj zanimivih in očarljivih trgov v Mariboru. Slomškov trg se imenuje od leta 1919, njegovo najstarejše ime pa je Kirchenplatz. Na trgu stojita Stolna cerkev in kip prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška iz leta 1991, avtor je Martin Drev. Zraven njiju se razprostira park z bazenčkom in otroško plastiko, kipcem Korleka. Ovalno privzdignjeno ploščad na trgu s piramidalnimi hrasti in kamnitimi stebrički je zasnoval znan slovenski arhitekt Jože Plečnik leta 1983. Okoli Stolne cerkve je bilo včasih mestno pokopališče, kjer so pokopali veliko znamenitih mariborskih družin. Njihovi nagrobniki so danes vzidani v zunanjo steno cerkve. Pomembne zgradbe in spomeniki v tem delu so še rektorat, sedež Univerze v Mariboru, aleja velikanov pred univerzo, svetilni steber iz leta 1517, klasicistična hiša Karla Kocha iz leta 1835, Slovensko narodno gledališče Maribor, Škofijska stavba, Teološka fakulteta, Slomškova knjigarna, stavba, kjer sta Josip Jurčič in Anton Tomšič urejala časopis Slovenski narod, stavba mariborske pošte in druge. Sedež Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je neorenesančna stavba iz leta 1871. Na mestu neorenesančne zgradbe Pošte Maribor je bila včasih cerkev sv. Duha, mestna ubožnica, bolnišnica in dekliška šola.

Trg generala Maistra se imenuje po generalu Rudolfu Maistru (1874 - 1934), ki je bil znan slovenski pesnik, general in borec za severno mejo. Na trgu so leta 1987 na stiku tlakovanega in parkovnega dela postavili spomenik v njegov spomin. Ob spomeniku, ki je delo kiparke Vlaste Zorko, je zasajena lipa, ki so jo posadili leta 1991 ob razglasitvi samostojnosti Slovenije. V zemljo je zakopana steklenica z listino, ki ta slovesni dogodek opisuje. Na Trgu generala Maistra so tudi nagrobnik časnikarju Antonu Tomšiču in fontana. V neposredni bližini so še Prva gimnazija, spomenik pisatelju in časnikarju Josipu Jurčiču (1844 – 1881) ter neobaročna zgradba Mestne občine Maribor, ki je bila zgrajena leta 1911. Prva gimnazija je kot realna gimnazija začela delovati leta 1924. Če vam čas dopušča, se lahko sprehodite še do Mestnega parka s tremi ribniki, ki je le par minut vstran.

Murska Sobota je mesto z bogato zgodovino, ki se razprostira v ravnini Ravensko. Je najbolj severno mesto Slovenije in obenem tudi geografsko središče Pomurja. Ima številne znamenitosti, kot so grad Murska Sobota, stolna cerkev sv. Nikolaja, evangeličanska cerkev, hotel Zvezda in ostalo. Je na široko pozidano mesto z drevoredi, soseskami z vrtovi in stanovanjskimi bloki v zaledju. Trg kulture s slikovitim spomenikom Erato se nahaja v središču Murske Sobote. Obdajajo ga galerija Murska Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, banka, mnogi lokali - Pomaranča bar, Pilar Inn bar, okrepčevalnica Pajdaš in drugo. Zgradbo Pokrajinske in študijske knjižnice je projektiral pomembni soboški arhitekt Iztok Zrinski. Zaznamuje jo značilen plavajoči nadstrešek, ki je postavljen na gracilne visoke okrogle stebre. V poletnem času je Trg kulture prizorišče prireditve Soboško poletje, kjer potekajo številne glasbne prireditve z raznolikim programom. Na prostranem Trgu kulture najbolj izstopa spomenik Muze Erato, muze ljubezenske in lirične poezije. Bronasta kiparska upodobitev muze je nastala v sklopu projekta Evropske prestolnice kulture Sledi panonski muz. Spomenik je delo akademske slikarke Irene Brunec Tébi. Muza je upodobljena z njenima najbolj značilnima atributoma, ki sta labod in citre. Spomenik je bil slavnostno odkrit 16. novembra 2012. Postavitev sta omogočila mestna občina Murska Sobota in Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture.

Murska Sobota je najbolj severno mesto v Sloveniji. Razprostira se v ravnini Ravensko, ob rečici Ledava, na presečišču glavnih cest iz Madžarske proti Italiji ter prečnih poti z Goričkega čez reko Muro. Je na široko pozidano mesto z drevoredi, soseskami z vrtovi in stanovanjskimi bloki v zaledju. Mesto ima številne znamenitosti, kot so grad Murska Sobota, stolna cerkev sv. Nikolaja, evangeličanska cerkev, hotel Zvezda in ostalo. Trg zmage predstavlja osrednji mestni trg v severnem delu Murske Sobote. Na njem stoji 17 metrov visoki Spomenik zmage, ki je bil sezidan po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega cararskega marmorja. Postavljen je bil v slavo in čast zmagovalcev druge svetovne vojne – jugoslovanskih partizanov in sovjetskih vojakov. Spomenik zmage je bil svečano odkrit 12. avgusta leta 1945 ob prisotnosti predstavnikov zavezniških sil. Spomenik je zasnovan kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja. Pred njo stoji častna straža, nad grobnico pa se dviguje obelisk s podobo Lenina na bronasti medalji. Tukaj naj bi bili pokopani sovjetski vojaki, ki so padli na območju Pomurja, toda njihovi ostanke so prenesli v skupne grobove na soboško pokopališče. Znana slovenska kiparja in brata, Boris in Zdenko Kalin sta avtorja plastik dveh vojakov. Topova, ki sta na obeh stranskih ploščadih spomenika, sta del vojne opreme iz tistega časa. Ko je prišlo do zloma komunizma in se je odstranilo veliko podobnih spomenikov, se je spomenik Zmage ohranil kot edinstven simbol mesta Murska Sobota in njegove pestre zgodovine. Spomenik hkrati ohranja spomin na številne žrtve, ki jih je terjala druga svetovna vojna.

Puconci so naselje na Goričkem v severozahodnem območju Slovenije. Vas se prvič omenja v 14. stoletju pod imenom Monakfolua, madžarsko poimenovanje pa je Batthyand. V kmečkem naselju prevladujeta sadjarstvo, živinoreja in poljedelstvo, od leta 1954 pa obratuje ob prodnati terasi separacija kremenčevega peska. Območje Puconcev je znano po sožitju katoličanov, evangeličanov in pripadnikov binkoštne cerkve. Največje krajevne znamenitosti so evangeličanska cerkev, spominsko obeležje spomenik Spametnosti in spomenik 1. božje službe. Evangeličanska cerkev je bila sezidana leta 1784, njena posebnost pa je kor (balkon), ki nima podpornih stebrov. Središče vasi se je razvilo okoli evangeličanske cerkve. V tem delu se nahaja gasilski dom, občina, zobna in zdravstvena ambulanta, trgovina, lekarna, vrtec, tiskarna, lokal, pošta, slaščičarna in drugo. Blizu cerkve se nahaja OŠ Puconci, ki je bila sezidana leta 1982 in predstavlja središče kulturnega, športnega in društvenega dogajanja v naselju in v celotni občini. Spomenik Spametnosti, ki se nahaja ob evangeličanski cerkvi, je posvečen reformaciji na slovenskih tleh. Spominsko obeležje je bilo postavljeno ob 250-obletnici ponovne oživitve evangeličanskih cerkvenih občin na območju Prekmurja. Spomenik Spametnosti je naredila akademska kiparka Irena Brunec Tebi, idejno zasnovo pa je dal Evgen Balažic. Na marmornem krogu spominskega obeležja so napisane prekmurske evangeličanske cerkvene občine z letnico njihovega nastanka, na sredini pa se dviga suho stebro, ki pričenja brsteti. V podnožju stebra se nahaja odprta knjiga (zvitek), ki ponazarja SPAMETNOST, katere prve začetnice pomenijo naslednje: svoboda, pismenost, apologija, materinščina, ekumena, toleranca, napredek, odgovornost, svetost in transcendentnost. Ob besedilu na knjigi je relief goloba, ki je simbol za Svetega Duha in roka, ki je simbol za Boga. Na vrhu stebla je trikotnik, ki ima oko v sredini in je simbol za sv. Trojstvo.

Ženavlje so majhna vasica, ki se nahaja v občini Gornji Petrovci, na skrajnem severovzhodnem območju Slovenije. Do naselja je možno priti iz smeri Boreča, Šulinci in Martinje. Zgornji del vasi se nahaja na slemenu ob cesti Šulinci – Martinje, spodnji del pa se razprostira na obeh straneh potoka Merak. Kraj je najbolj znan po dogodku v letu 1934, ko se je na vas nenadoma spustil stratosferski balon belgijskega znanstvenika Maxa Cosynsa in njegovega pomočnika Nere Van der Elsta. V vasici je kmalu nastala velika gneča, ker so prišli mnogi novinarji, ki so o tem pristanku poročali po vsej Evropi. Občina Gornji Petrovci je v spomin na ta nepričakovani dogodek na tem območju postavila spominsko obeležje in 18. avgust proglasila za občinski praznik. Spomenik balonarjema je v obliki krogle, ki simbolizira balon in je delo Mirka Bratuše, znanega akademskega kiparja. Dogodek je podrobno opisan v knjigi Nebo nad Ženavljami, ki jo je napisal Milan Vincetič. V Ženavljah je Binkoštna cerkev, deluje pa tudi prostovoljno gasilsko društvo Ženavlje. Ker so Ženavlje pobratene z vasjo Neradnovci, poteka vsakoletno družabno srečanje prebivalcev obeh vasi. V bližini Ženavelj se v kraju Gornji Petrovci nahaja cerkev mogočna sv. Trojice ali Nedela, ki spada tudi med kulturnozgodovinske spomenike.