Lendava je najbolj vzhodno mesto v Sloveniji, ki se razprostira pod Lendavskimi goricami ob reki Ledavi, tik ob meji z Madžarsko. Predstavlja središče Občine Lendava. Prebivalstvo je mešano, šolstvo, javne službe in napisi so dvojezični.
Evangeličanska cerkev se nahaja v mestnem središču, v južnem delu. Zgrajena je bila leta 1934. Je zelo neenotnega videza. Sestavljajo jo nizka zgradba in čokati stolp ob desni strani vzhodnega pročelja. Vhod s timpanonom, ki je ploskev med lokom in preklado nad portalom, je pomaknjen izven osi pročelja. Prvi začetki cerkvene občine segajo v leto 1899. Leta 1902 je bilo sprejeto, da Lendava postane matična gmajna. Novo nastala občina je bila brez župnišča, cerkve in ostalega premoženja. Leta 1900 je vernik občini zapustil zemljišče s hišo in leta 1906 so na tukaj zgradili župnišče. Princ Nikolaj Esterhazy je cerkveni občini z darilno pogodbo podaril zemljišče za izgradnjo šole in cerkve. Na tem predelu je gmajna dala leta 1908 sezidati učiteljsko stanovanje in šolo. V letu 1919 je bilo Prekmurje priključeno k Sloveniji in ustanovljeni Jugoslaviji. V juniju leta 1931 so pričeli z gradnjo cerkve. V začetku avgusta so svečano položili temeljni cerkveni kamen. Konec oktobra 1931 sta bila posvečena dva zvonova v novem stolpu. Jeseni je imela cerkev že streho, nato pa je gradnja zastala zaradi nakopičenih dolgov. Navkljub velikim težavam je bila evangeličanska cerkev leta 1934 dokončana. Cerkev je 16. septembra ob prisotnosti velikega števila vernikov iz celotnega Prekmurja blagoslovil zagrebški škof, dr. Filip Popp. Svečanosti so se udeležile tudi številne znane osebnosti iz javnega življenja. Cerkevena občina je tako oživela in pridobila na ugledu.
Sedaj spadajo k lendavski cerkveni občini naslednje vasi: Dolina, Lendava, Tri mlini, Čentiba, Dobrovnik, Petišovci, G. in D. Lakoš, Žitkovci, Kapca, Gaberje, Genterovci, Radmožanci in Dolga vas.