Romanska rotunda svetega Nikolaja se nahaja dva kilometra zahodno od slovensko – madžarske meje. Zgrajena je bila v 13. stoletju v dolini Kobiljskega potoka ob srednjeveški prometni poti iz Alp v Panonsko nižino. V 19. stoletju so rotundi prizidali zvonik, kupolo prekrili s pločevinasto streho, gotski krilni oltar pa odpeljali v Budimpešto. Okroglo svetišče je arhitekturno odličen preostanek domnevno obsežnejše srednjeveške postojanke. Notranjščina je bila najverjetneje prvič poslikana okoli ali kmalu po letu 1300. Današnjo, deloma rekonstruirano podobo so ji povrnili po obsežnih konservatorskih in restavratorskih delih leta 1956. Poslikava v kupoli je bila restavrirana leta 1980. Rotunda svetega Nikolaja leži na vzpetini, nad dolinskim dnom, ki varuje cerkvico pred poplavnimi vodami. Cerkev je zgrajena iz opeke. Glino in ilovico so pridobili v neposredni okolici. Severovzhodno od rotunde je pokopališče z nagrobnikom plemiške družine Matzenau iz Prosenjakovec. Ob rotundi je tudi energetska točka, v kateri se stikata energiji Kozmosa in Zemlje.