Lendava se nahaja na skrajnem vzhodnem delu Slovenije v bližini slovensko-hrvaške in slovensko-madžarske meje. Razprostira se ob vznožju Lendavskih goric, nedaleč od reke Mure. Je najvzhodnejše mesto v Sloveniji.
Mesto z okolico je bilo naseljeno že v bronasti dobi. V rimskem obdobju se je na območju sedanje Lendave nahajala vojaška utrdba z imenom Halicanum. Rimljani so z zasaditvijo vinske trte postavili pomemben temelj vinogradništvu in vinarski kulturi. Najstarejši pisni vir je darilna listina iz leta 1192. Nemška rodbina je leta 1272 zgradila prvi lendavski grad, ki je že več stoletij eden od najbolj pomembnih krajevnih arhitekturnih spomenikov. Grad je leta 1480 obiskal kralj Matija Korvin, bolj poznan kot kralj Matjaž. Lendavo so ob koncu 16. stoletja ogrožali Turki, toda mesta in gradu niso nikoli zavzeli. V spomin na njihov izgon je bila na vrhu hriba Sveta trojica zgrajena kapelo, kjer je shranjena mumija Mihaela Hadika. Od druge polovice 18. stoletja do konca druge svetovne vojne je na območju Lendave in v njeni okolici živela vplivna judovska skupnost. Židje so se ukvarjali večinoma s trgovino, pomemben pa je tudi njihov prispevek k kulturnemu in gospodarskemu razvoju kraja in nastanku meščanstva.
V obdobju industrializacije je imela Lendava svoj denarni zavod Dolnjelendavsko hranilnico, ki je bila ustanovljena leta 1904. V letu 1906 pa so tukaj ustanovili prvo dežnikarno na Balkanu. Z vidika kulturne zgodovine je bila pomembna otvoritev Meščanske šole pod Lendavskim gradom. Poleg te šole je v mestu od leta 1845 do ukinitve v letu 1921 delovala židovska šola. Novo sinagogo, ki stoji še sedaj, so zgradili leta 1866. Državna meščanska šola, ki je bila zgrajena leta 1896, je takrat veljala za eno najlepših stavb v mestu. V njej je kasneje delovala Osnovna šola Osnovna šola Jože Kramar – Juš. Leta 1971 je v stavbi pričela delovati samostojna posebna osnovna šola. Obnovljena šola je delovala vse do leta 2014. Stavba je nadstropna, z velikimi kletnimi prostori, v katerih so bile nekdaj učilnice. Prvotni vhod v šolo je bil z zahodnega dela zgradbe, kasneje so ga uredili iz dvoriščnega, vzhodnega dela, ki ne gleda na glavno ulico. Mogočno stopnišče z bogato okrašeno kovinsko ograjo povezuje kletne prostore s podstrešnimi. Iz dolgih kamnitih hodnikov so bili dostopi do učilnic in ostalih prostorov, kot so zbornica, pisarne, jedilnica s kuhinjo in sanitarije.
Učilnice so bile prostorne, s starim lesenim parketom in visokimi stropi. Skozi stara lesena okna se je nudil lep razgled na središče Lendave ob cerkvi svete Katarine. Nekdanjo meščansko šolo odlikuje lepo ohranjen slog iz konca 19. stoletja.