Svete Višarje in Trbiž

Na Višarje sem se spravljal že dolgo časa, ker še nikoli nisem bil tam, fotografije in posnetki na televiziji pa so izgledali vabljivi. Od kar sem KRAJI - Slovenija začel počasi širiti še v Italijo, pa je bil to še dodatni razlog za obisk.

In tako je napočila prva jesenska sobota in sva se odpravila proti izhodišču pri Žabnicah (Camporosso). Ker je bil čas dokaj omejen, midva pa že malo lena glede zgodnjega vstajanja v soboto, sva za pot na Višarje in pa tudi dol ubrala kar kabinsko žičnico (cena 14 eur za povratno karto - leto 2016). Gužve ni bilo nobene in sva bila takoj na vrsti, da zasedeva svojo kabino. Vožnja na Višarje je šla gladko in je trajala približno 20 minut, nazaj grede pa smo se dvakrat ustavili in kar lepo zanihali. Občutek ni bil ravno najboljši, a smo ob smehu še z drugimi potniki preživeli.

Na Svetih Višarjah sva pofotografirala vse, kar nama je prišlo na poti, tako v naselju kot bližnji okolici. Seveda sva zavila tudi v cerkev Višarske Matere Božje in na razgledno točko Beračni kugel. Bilo je nekaj oblakov, a so bili vseeno lepi razgledi na okolico. Za konec sva še nekaj pojedla in se odpravila nazaj v dolino.

Doslej sem se že parkrat peljal skozi Trbiž, nisem ga pa še nikoli obiskal, zato sva se še tam ustavila in ga malo pofotografirala, predvsem Trg enotnosti lepo deluje s cerkvijo sv. Patra in Pavla in srednjeveškim stolpom. Sem pa kasneje doma videl, da sem izpustil še nekaj zanimivih točk in stavb, tako da tisto ostane za naslednjič. In naslednjič upam, da pridem tja po kolesarski stezi, ki poteka skozi Trbiž.