Rilkejeva pot

O Rilkejevi poti sem že prej večkrat slišal, dobra tri leta nazaj pa sem jo kratek del prvič prehodil iz smeri Devina (Duino). Takrat se nam je malo mudilo in tudi mislil sem, da je pot daljša. Miniti je moralo nekaj let, da je končno prišel dan, da bom prehodil celo pot. Kot nalašč za to je bila lepa sončna sobota pred 1. majem. Dan prej sem se po spletu malo pozanimal, kako je s parkiranjem, kje točno poteka pot ... in na podlagi vsega tega sem planiral odhod tako, da bi se na izhodišču v Sesljanu (Sistiana) prikazala okrog 9h. Ob tisti uri je bilo na manjšem pakririšču pred sezonskim informacijskim centrom parkirano samo eno vozilo. Naj pa že tu dodam, da je ob vrnitvi okrog 14-15h bilo že vse polno. In to ne samo na tem manjšem parkirišču, ampak tudi ob dovoznih poteh, kjer očitno Italjani organi reda ne komplicirajo toliko, ker kje drugje bi bili že listki na avtomobilih.

Vsaj ob mojem obisku je bil sezonski informacijski center (karkoli bi že to naj bilo) zaprt, kar me ni niti malo motilo. Ob parkirišču se nahaja že nekaj informativnih tabel, ki nam ponudijo še nekaj dodatnih informacij ter pokažejo še na druge zanimive točke v okolici. Pri parkirišču pa je majhen park, s katerega se odpre lep pogled na Sesljanski zaliv. Rilkejeva pot je dolgo približno 2 kilometra in je primerna bolj kot ne za vsakogar. Če gledamo v smeri morja, se moramo iz parkirišča napotiti v desno, pri čemer na začetku poteka pot nad parkiriščem plaže v Seljanu, na desni strani pa se nahaja kamp Mare Pineta.

Pot, ki je v začetnem delu širša in lepo utrjena, postane kasneje malo ožja in z na trenutke več kamenja, še vedno pa je zelo lepo prehodna, le s kakšnimi vozički bo šlo vsaj na določenih predelih malo težje. Kmalu pridemo do prve vojaške postojanke, ki je tudi bolj atraktivna od druge, ker ima spodaj še kaverno, kjer na drugi strani pogledamo direktno sredi klifa.

Od vojaške postojanke naprej se pot do Devina kaj dosti ne spreminja. Večinoma poteka na vrhu klifa, kjer nas ves čas varuje ograja in deloma spominja na pot nad Strunjanskim klifom. Je pa tukaj razlika v tem, da se nam ves čas odpirajo pogledi proti Devinskemu gradu, ki s te strani izgleda najlepše. V drugem delu poti je še ena nekdanja vojaška postojanka, kjer pa ni kaverne, tako da je samo lepo razgledišče.

Malo pred Devinom pridemo do razpotja, kjer lahko nadaljujemo naravnost nad klifi. Ta pot nas pripelje do šole v Devinu, kjer je malo nižje naprej tudi vhod v novi Devinski grad. Druga pot, ki je veliko lepša in primerna tudi za vozičke, pa nas pripelje v bližino parkirišča, ki se nahaja v Devinu. Tudi od tam ni daleč do Devinskega gradu, tako da kar se tega tiče ni velike razlike in lahko v primeru, da se morate vrniti v Sesljan, preizkusite obe poti.

Če ste v Devinu in imate čas, potem vsekakor še priporočam ogled Devinskega gradu.