Simonov zaliv in Piran

Ob zaključku poletja sva izkoristila soboto za verjetno zadnji poletno topli obisk slovenske obale. Ker nama je najlepša plaža na slovenski obali Simonov zaliv, sva se odpravila tja. Za razliko od gneč na avtocesti v glavni sezoni je šlo zdaj vse gladko skozi, obenem pa sva lahko preizkusila še novi predor Markovec v smeri proti Izoli. V obratni smeri sva ga že 14 dni nazaj ob obisku Lanterne na hrvaški obali.
Ob prihodu na parkirišče pri Simonovem zalivu mi je takoj v oči padel pokrit avtomat za plačilo, naenkrat pa se je prikazal varnostnik in povedal, da je danes parkirišče rezervirano za regato. Po pravici povedano me je to prvo malo zmedo, zato sem potem hotel obrniti. Med obračanjem sem videl, da so trije avti kar gladko mimo peljali in sem še enkrat varnostnika vprašal, a ti gredo res na regato, pa se je samo malo nasmehnil. V tistem trenutku sem se še sam spomnil, da sem udeleženec regate ter zapeljal proti parkirnim mestom, kjer pa je kolega varnostnika že veselo mahal, kje naj pakriram. Ob tem mahanju sem dobil prav lep občutek, da sva tam zaželjena, tako se jima zahvaljujem še na tem mestu.

S parkirišča sva se ob obalni promenadi odpravila proti plaži Simonov zaliv. Ni bilo videti neke pretirane gužve, kar sva tudi pričakovala, glede na to, da smo že skoraj sredi septembra. Temperatura pa je bila že okrog 25C, tako da je bilo prijetno tudi na soncu.
Ob zadnjem obisku v lanskem letu ali še letu nazaj se niti ne spomnim, ali so bili na plaži že ležalniki, ki so zdaj zasedli skoraj cel obalni pas. Glede na to, da nisva mislila tam biti cel dan, nisem videl smisla v plačevanju 19 eurov, če se dobro spomnim, za par ležalnikov in senčnik.
Takoj po prihodu sem preizkusil morje, ki je bilo še solidno toplo. V Simonovem zalivu mi je všeč, ker je po nekaj metrih kamenčkov samo mivka in je prav prijetno hoditi po njej, za razliko od kakšnih pikastih kamenčkov.

Opoldne je Slovenija igrala z Latvijo tekmo osmine finala in žal izgubila. Pogledal sem si jo v bližnji restavraciji, kjer sem na začetku prenosa bil še sam, potem pa se je kar nekaj ljudi nabralo in je bilo tako bolj zanimivo. V zahvalo za možnost ogleda tekme sva malo kasneje šla tja nekaj pojesti. Bilo je čisto okusno edino malo je moteče, ko dobiš vse v plastiki s plastičnim priborom.

Kot sem že omenil, mi je plaža v Simonovem zalivu všeč, nad samo obalo je prijeten travnik z dosti sence, sama okolica pa je tudi lepo urejena. Tekom dneva se je celo prikazala regata, katere sva se navidezno udeležila, tako da še ena slikca z regate. :)

Po nekaj plavanjih in branju knjige sva se počasi odpravila proti parkirišču. Vmes sva malo pogledala še Arheološki park Simonov zaliv - Villa Maritima. Prijazna vodička je pojasnila, da pripravljajo najdene mozaike, da jih bodo zaradi restavracijskih del pripeljali v Ljubljano. Pod travnikov se verjetno skriva še veliko zanimivega, a za tisto odkopavati zaenkrat žal še ni sredstev, bodo pa na delu z že odkopanimi mozaiki pripravili razgledno ploščad za obiskovalce.

Naslednja in končna postaja na obali je bil Piran. Parkirala sva v garažni hiši Fornače in se potem kar ob obalni promenadi odpravila proti Piranu. Na majhni plaži ob poti je bilo še kar nekaj ljudi in tudi drugače je bilo kot vedno živahno.

Na Tartinijevem trgu je bilo živahno z živo glasbo, naokrog pa so bile stojnice z dobrotami iz Toskane in verjetno tudi drugih koncev Italije. Od tam sva se mimo Zelenjavnega trga po ozkih ulicah mimo Trga 1. maja odpravila proti Piranski punta, kjer sva si provoščila še eno pijačo. Od tam pa se potem počasi začela vračati nazaj proti avto ob gledanju sončnega zahoda.