Piran je čudovito staro pristaniško mesto v Slovenski Istri. Mesto je ohranilo srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in tesno stisnjenimi hišami, ki mu dajajo poseben čar. Tartinijev trg je središče Pirana in največji trg. Ime je dobil po Giuseppeju Tartiniju (1692 – 1770), slavnemu skladatelju in violinistu. Glavni piranski trg je postal ob koncu 13. stoletja. Podobo, ki jo ima danes, je dobil v drugi polovici 19. stoletja. Nastal je z zasutjem mandrača. Na trgu se nahaja Tartinijeva rojstna hiša, cerkev sv. Petra, baročna hiša, hotel Tartini, zanimiva kamnita stebra z drogom za zastave, vrata sv.
Jurija, sodniška palača, občinska palača, Tartinijev spomenik, Loža, Gotska hiša, imenovana Benečanka in drugo. V atriju občinske palače lahko vidite poligonalni kamen s količinskimi merami in vzidane napisne plošče z nekaterimi grbi iz stare Mestne hiše. Na večini pomembnejših stavb so bili vzidani beneški levi s knjigo. Odprta knjiga je pomenila mir, zaprta pa vojno. Loža se je nahajala na prostoru današnjih Obalnih galerij. V njej so se srečevali mestni veljaki. Benečanka je čudovita rdeča zgradba, ki je bila narejena sredi 15. stoletja.
Je primer beneškogotske arhitekture v Piranu ter najstarejša stavba na trgu. Najbolj zanimiv je vogalni gotski balkon. Bronasti Tartinijev spomenik so postavili leta 1896. Naredil ga je beneški kipar Antonio dal Zotta. Prostorsko se povezuje s cerkvijo svetega Jurija. Tartinijeva hiša se uvršča med najstarejše hiše na trgu. Zgrajena je bila v gotskem stilu, kasneje pa so njeno zunanjost renovirali v neoklasičnem slogu. Nazadnje je doživela prenovo v letih od 1985 do 1991. V njej je sedaj sedež Skupnosti Italijanov. V prvem nadstropju je Tartinijeva spominska soba.
Hiša je namenjena razstavam, prireditvam in umetniškim delavnicam. Kamnita stebra za zastave sta na vhodu na Tartinijev trg. Izvirata iz XV. stoletja. Sodno palačo so zgradili na prostoru, kjer je bil v 14. stoletju Fontik, skladišče za moko in žito. Mestno zastavljalnico je dobil v 16. stoletju.