Krkavče - Cerkev sv. nadangela Mihaela

Krkavče so slikovito gručasto naselje, ki ležijo nad dolino reke Dragonje in spadajo v Mestno občino Koper. Razprostirajo se na ozki apnenčasti plošči na robu flišnega grebena, kjer se je razvilo vaško jedro z župno cerkvijo sv. Mihaela nadangela.

V cerkvi so trije oltarji, na glavnem oltarju so štirje marmornati kipi, ki so sv. Štefana prvomučenca, sv. Nadangela Mihaela ter sv. Petra in Pavla. Nad tabernaklem pa stoji kipec sv. Melkizadeka. Nad oltarjem je slika, ki prikazuje poklon sv. Treh kraljev in je delo slikarja Bartolomea Gianellija. V zakristiji je slika, na kateri je upodobljen Tridentinski koncil, ki je delo beneškega slikarja Bartolomea Bossija. Poleg župnijske cerkve stoji zvonik iz leta 1741, ki je nekdaj služil kot obrambni stolp. Pod zvonikom je kamnita rakev, nagrobna plošča, lesen relief Žalostne Matere Božje. Kraj spada med starejše vasi Slovenske Istre, o čemer pričajo arheološke najdbe (opeke z žigi, kipci, mozaični tlak) na Gradišču pri Škrljevcu, kjer stoji znani krkavški kamen. Ob pokopališču nad vasjo so našli nekaj ostankov iz rimske dobe in temelje sakralnega objekta iz 9. stoletja ter staroslovansko grobišče. Prebivalstvo se je ukvarjalo s poljedelstvom, trgovino in živinorejo, kraj pa se je začel gospodarsko in kulturno-prosvetno hitreje razvijati zlasti v 19. stoletju. Osnovna šola je delovala že leta 1823, leta 1854 pa so začeli graditi novo šolsko poslopje, tako da je vas leta 1862 imela nižjo osnovno šolo z 62 učenci. Ob koncu 19. stoletja so Krkavče dobile tudi pomožno šolo, ki so jo obiskovali tudi otroci iz Nove vasi in Sv. Petra. Majhno šolo je za otroke cele župnije zgradil tudi krkavški dekan in župnik Ignacij Počivalnik.

Tik pred prvo svetovno vojno pa je v vasi nastala tudi podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro s svojo ljudsko knjižnico. Krkavški župniki so brali sveto mašo v slovanskem jeziku do leta 1866, v župnišču hranijo glagolske listine iz 17. stoletja.