Krkavče so strnjeno naselje, ki ležijo nad dolino značilne sredozemske reke Dragonje in spadajo v Mestno občino Koper. Vasica se nahaja na pomembni strateški lokaciji in zaradi tega je bilo to območje poseljeno že v času antike.
Prva omemba kraja sega v leto 1450, ko je oblast Beneške republike podarila utrdbo in okoliško zemljo družini Vittori. V času turških vpadov so domačini postavili stolp na živi skali okoli katerega je nato pričelo rasti naselje, ki so ga zapolnili novi prebivalci. Ti naj bi prišli z otoka Krka in od tod naj bi izviralo ime Krkavče. Strnjena vasica je pozidana okoli cerkve svetega nadangela Mihaela. Hiše so tesno zidane druga ob drugi in dopuščajo le ozke prehode ter ulice, ki prepletajo celoten kraj. Posebnost Krkavč je živa skala, ki podpira večji del vasi vključno s cerkvijo. Krkavški ali tudi Krkavćanski kamen predstavlja eno najstarejših znamenitosti predela Slovenske Istre. Stoji ob cesti za zaselek Škarljevec, približno 500 metrov vzhodno od krkavškega pokopališča.
Kamen je visok meter in pol. Nekateri mu pripisujejo tri tisoč let starosti, drugi ga uvrščajo v drugo stoletje pred našim štetjem., tretji v prvo ali drugo stoletje našega štetja, in spet nekateri v poznejši čas, ko so se na tem območju naselili Slovani. Na zahodni in vzhodni strani kamna je izklesana reliefna podoba človeka z razširjenimi rokami in prekrižanimi rokami ter neke vrste žarki na glavi. To verjetno pomeni, da gre za pogansko božanstvo, ki je mogoče povezano s čaščenjem sonca. Nekateri mislijo, da gre za Mitro, perzijskega boga svetlobe, sonca in zaščitnika orožja, ki so ga častili večinoma rimski vojaki v zgodnjem obdobju cesarstva. Drugi menijo, da predstavlja figura sina slovanskega boga Svaroga, ki se je imenoval Vid in je bil darovalec toplote in svetlobe. Drugi spet mislijo, da gre mogoče celo za figuro križanega Kristusa.
Krkavški kamen stoji tako, da izklesana reliefa sonce osvetljuje z vzhodne in potem zahodne strani. Je iz kamnine, ki je v bližnji okolici ni mogoče najti, zato je bil verjetno prinešen od drugod.