Bovška kotlina je največji plani svet in najbolj globoko s prodom zapolnjena kotlina v slovenskem delu Julijcev. Reka Soča, ki še tik nad njo reže globoka korita, je tukaj na široko razlita in ustvarja celo nekaj rečnih otočkov.
Naselja v Bovški kotlini so večinoma gručasta ali dvoredna obcestna. Ob severnem robu je na veliki prisojni terasi pod visokim Rombonom Bovec, ki je najbolj pomembno naselje kotline. Bovec poleg starega trškega jedra obsega še Malo vas, Dvor, Brdo in Kaninsko vas. Staro jedro, kjer prevladuje bovški tip enonadstropne hiše, je pod župnijsko gotsko cerkvijo svetega Urha, ki so jo v sedanji podobi zgradili po drugi svetovni vojni. Ostanki starega svetišča so vidni v preddverju. V Bovec prihajajo obiskovalci v spomladanskem in poletnem času zaradi ribarjenja v Soči, veslanja po divjih vodah in planinarjenja po širni gorski okolici. Leta 1980 so kilometer južno od Bovca usposobili tudi športno letališče za motorna in jadrarlna športna letala. Planote Kaninskega pogorja na severozahodu so nastale v pliocenu in so ledeniško zelo preoblikovane. Še posebej je značilen razgiban visokogorski kras. Nad severnim robom Bovške kotline se strmo vzpenja Kanin, gorska skupina, ki že spada k Zahodnim Julijskim Alpam. Strma pobočja preidejo v višini med 1800 in 2300 metrov v obsežne visokogorske kraške planote (pode), ki se zaključijo z grebenom, po katerem poteka državna meja z Italijo. Najbolj pomembni vrhovi so Visoki Kanin (2587 m), ki je najvišji v zahodnem delu, v Prestreljeniku (2499 m) je slovito naravno okno, po njem je ime gore, Rombon (2208 m) je najvišji vrh vzhodnega Kanina. Severna, italijanska stran, je zelo prepadna in v njeni senčni legi sta dva ledenika. Visokogorski podi (Goričica pod Rombonom, Kaninski in Prestreljeniški podi) so svetovno znani primeri visokogorskih kraških planot.
Od Bovca čez Čukljo do Rombona je potekala 1915-1917 soška fronta. Večina padlih je pokopanih na vojaških pokopališčih v Bovcu, Kobaridu in Logu pod Mangartom. Bojevanje v teh krajih med prvo svetovno vojno je slikovito predstavljeno v Kobariškem muzeju.