Kočevje

Željnske jame se nahajajo med naseljem Željne in Šalko vasjo, vzhodno od Kočevja. Jame so okoli 1600 metrov dolg vodoraven jamski sistem Ribniškega potoka, ki ima več vhodov. Posebnost Željnskih jam je, da ležijo plitko pod površjem, saj so stropi debeli le okoli 2 do 5 metrov. Jamski rovi so zasigani le na posameznih predelih in večinoma erozijskega nastanka. Najlepše je zasigana dvorana Kapelica

Kočevje je manjše mesto ob slikoviti reki Rinži na zahodnem delu Dolenjske. Reka Rinža je edina reka na Kočevskem območju, ki je dolga 14 kilometrov. Je značilna kraška reka, ki ponikne v podzemlje in se nato kot Bilpa izliva v reko Kolpo. Izvir reke je Reberski studenec, ki se nahaja ob vznožju Stojne za vasjo Mrtvice. Med svojim tokom po Kočevskem polju dobiva reka Rinža več pritokov s Stojne, k

Kočevje je slikovito mesto ob reki Rinži na zahodnem delu Dolenjske. Je upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Kočevske pokrajine. Na Ljubljanski cesti se nahaja Vila Kajfež, Likovni salon, Vila Rohtel – Schleimer, Davčni urad Kočevje, Gimnazija Kočevje, gostilna Pri kmetu, Marijin dom - Občina in Upravna enota Kočevje, zanimiv rudniški vagon, Vila Sajovic, kjer je sedaj

Kočevje je mesto, ki je središče občine Kočevje. Leži na Kočevskem polju, ki je največje kraško polje v Sloveniji. Prvotna župnijska cerkev je bila posvečena sv. Jerneju in se je nahajala na območju zunaj mestnega obzidja. Današnja župnijska cerkev sv. Jerneja pa se nahaja na prostoru, kjer je bila nekdaj mestna cerkev sv. Fabjana in Sebastijana. Zadnja maša v tej cerkvi je bila junija 1900. Potem

Grad Kostel se nahaja v naselju Kostel v dolini reke Kolpe. Grajski kompleks zajema grad, naselje in cerkvico sv. Treh Kraljev z značilno zvončnico. Grad je imel nekdaj pomembno prometno in strateško lego, saj je tukaj najbolj zložen prehod čez reko Kolpo. Grajska trdnjava na koničastem hribu se v pisnih virih prvič omenja leta 1336. Prvi fevdalci so bili grofje Ortenburški, sledili so jim celjski