Na spodnjem zemljevidu je prikazan izbran kraj Krnica s fotografijami znamenitosti/zanimivih krajev v okolici.
Spodaj so navedeni najlepši izleti v okolici izbranega kraja.
Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel ...
Umetno jezero Jasna se nahaja v bližini Kranjske Gore, ob avtomobilski cesti na prelaz Vršič. Vršič je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Pišnica je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko. Potok teče po osrednjem območju Triglavskega narodnega parka in ga tvorita dva izvorna kraka. To sta Velika in Mala Pišnica, ki se združita pri jezercu Jasna. Ob sotočju je manjši naravni kanjon in hidrocentrala. Tu se začne gozdni rezervat Mala Pišnica, ki je bil zavarovan kot naravna znamenitost že leta 1951. Razteza se na 857 ha, od nadmorske višine 830 do 2330 metrov. Zaradi viso...
Triglav je najvišja gora v Sloveniji in osrednji del Triglavskega narodnega parka. Triglav je visok 2864 metrov in se nahaja v Julijskih Alpah. Velja za simbol Slovenije in ga lahko vidimo tudi v slovenskem grbu. Na Triglav so se leta 1778 prvič povzpeli Luka Korošec, Štefan Rožič, Matevž Kos in Lovrenc Willomitzer iz Bohinja, kjer lahko vidimo tudi njihov spomenik. Leta 1895 je Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp. V njem je lahko v primeru slabega vremena do 5 ljudi. Aljažev stolp je zaščiten kot kulturni spomenik. Jakop Aljaž je prav tako dal izklesati Staničevo zave...
Kranjska Gora je idealno izhodišče planinskih poti na bližnja vrhova Vitranc in Ciprnik ter v Karavanke in Špikovo (Martuljkovo) gorsko skupino, s prelaza Vršič pa na Prisank, Mojstrovko, Razor in na bolj oddaljeni Jalovec. Na vrh Vitranca (1638) najlažje pridemo, če se popeljemo s sedežnicama Vitranc 1 in Vitranc 2 do nadmorske višine 1570 metrov. Na vrhu obiskovalca pričaka lepo urejena brunarica, kjer nudijo različne pijače in prigrizke. Malce naprej od brunarice je Dom na Vitrancu, ki pa ne obratuje več. Blizu nekdanjega doma je razgledišče, kjer se nam odprejo čudoviti pogledi na Kranjsko Goro, R...
Planica ali tudi dolina pod Poncami se nahaja v severozahodnem delu Julijskih Alp. Razteza se od Rateč do planinske postojanke, Doma v Tamarju, od koder se dolina nadaljuje pod imenom Tamar. Je zibelka smučarskih poletov. Planico na vzhodni strani omejuje Ciprnik (1745 m) in Sleme (1815 m), na južni strani v Tamarju Mojstrovka (2366 m), Jalovec (2645 m) in Travnik (2379 m) ter na zahodni strani pogorje Ponc, najvišji vrh je Visoka Ponca s 2274 metri nadmorske višine. V Planici je največja letalnica na svetu, Bloudkova velikanka. Leta 2012 je bila prenovljena in marca 2014 je na njej po 16-ih letih zno...
Slovenski planinski muzej se nahaja v Mojstrani. Odprt je bil avgusta leta 2010 in predstavlja edinstveno gorniško in planinsko središče v Sloveniji. Je projekt več enakovrednih partnerjev, z njim pa sedaj upravlja Gornjesavski muzej Jesenice. Prvi zapisi o prizadevanjih za postavitev planinskega muzeja segajo v leto 1901 in sicer se zasledijo v Planinskem vestniku. Od leta 1984 obstaja stalna planinska razstava s Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. Temeljni kamen za sedanji muzej je bil položen leta 2007. V Slovenskem planinskem muzeju se združujejo zgodovinska pričevanja o začetkih in razvoju ...
Dom Planika pod Triglavom (2401) se nahaja na južni strani Triglava. Leži na visoki planoti Ledine v Julijskih Alpah. Prva koča je bila zgrajena leta 1871, ki pa je nato čez nekaj let propadla. Imenovala se je Triglavski tempelj. Leta 1877 so zgradili novo kočo in jo obnovili tri leta kasneje. Leta 1911 so zraven koče odprli nov Dom Marije Terezije. Dom je po 1. svetovni vojni prevzelo Slovensko planinsko društvo. Spremenili so ga v obmejno stražnico. Po 2. svetovni vojni je dom in kočo prevzelo Planinsko društvo Gorje in planinska postojanka je dobila današnje ime. Leta 1987 so postojanko porušili ter ...