Pot: Kamnik-Stari grad

Volčji Potok - Arboretum

Arboretum Volčji Potok se nahaja pri Kamniku. Beseda arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. V osnovi je arboretum botanični vrt za lesnate rastline, edini v Sloveniji. V prejšnjih stoletjih je bil graščinska posest, od leta 1882 pa je bil v lasti Ferdinanda Souvana, kasneje pa njegovega sina. Ta je okoli graščine uredil park z ribniki in nasadi ekso

Velika planina

Velika planina je visokogorska planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi. Najbolj običajen in tudi najhitrejši je dostop z žičnico nihalko iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče. Ko prispemo na vrh, se lahko z dvosedežnico pripeljemo do Gradišča, od koder nas le malo naprej čaka čudovit razgled na pastirsko naselje, na nasprot

Grintovec

Grintovec se uvršča med najvišji vrh v Kamniško – Savinjskih Alpah. 2558 metrov visoka gora se nahaja nad dolino Suhega dola, Kamniške Bistrice in nad dolino Ravenske Kočne. Vrh so pastirji verjetno osvojili v 18. stoletju. Botanik Giovanni Antonio Scopoli (1723 – 1788), tirolski naravoslovec in zdravnik, pa je v letu 1759 opravil prvi turistični pristop. Streha, kot se imenuje južno vršno poboč

Kamnik - Staro mestno jedro

Kamnik ima zanimivo staro mestno jedro. Osrednji del starega mestnega jedra predstavlja Mali grad, okrog njega pa se nahajajo naslednji trgi in ulice: Glavni trg, Samostanska ulica, Šutna, Sadnikarjeva ulica, Trg svobode, Prešernova ulica, Maistrova ulica, Frančiškanski trg ... Na Glavnem trgu se nahajajo Galerija Miha Maleša, Turistično informacijski center, Kavarna Veronika, kjer potekajo kultur

Stari grad - Vrt mlinčkov

Skuta

Skuta je 2532 metrov visoka gora, ki se nahaja v samem središču Kamniško Savinjskih Alp. Le-te so gorska veriga na severnem delu Slovenije in sestavni del Južnih apneniških Alp. Gorska veriga je dobila ime delno po Kamniku, delno po reki Savinji. Kamniško Savinjske Alpe se razprostirajo ob meji z Avstrijo. Približno tri četrtine predela je poraslo z gozdom, vrhovi pa so skalnati in goli. Njihova

Cojzova koča na Kokrškem sedlu