Na spodnjem zemljevidu je prikazan izbran kraj Rateče s fotografijami znamenitosti/zanimivih krajev v okolici.
Spodaj so navedeni najlepši izleti v okolici izbranega kraja.
Gorski preval Vršič (1611 m) je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Prelaz povezuje savsko in soško dolino oziroma Gorenjsko s Trento. Vršič je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Cesto preko prelaza so gradili ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Takrat je imel Vršič strateški pomen, saj je omogočal avstrijski vojski lažji dostop na soško fronto in je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Na ruske vojne ujetnike, žrtve zaradi snežnega plazu, spominja Ruska kapelica nad cesto med Mihovim domom in Kočo na gozdu. Ruska kapelica je postavljena v opomin in spomin na nesmisel ...
Umetno jezero Jasna se nahaja v bližini Kranjske Gore, ob avtomobilski cesti na prelaz Vršič. Vršič je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Pišnica je gorski potok, ki se v Kranjski Gori izliva v Savo Dolinko. Potok teče po osrednjem območju Triglavskega narodnega parka in ga tvorita dva izvorna kraka. To sta Velika in Mala Pišnica, ki se združita pri jezercu Jasna. Ob sotočju je manjši naravni kanjon in hidrocentrala. Tu se začne gozdni rezervat Mala Pišnica, ki je bil zavarovan kot naravna znamenitost že leta 1951. Razteza se na 857 ha, od nadmorske višine 830 do 2330 metrov. Zaradi viso...
Triglav je najvišja gora v Sloveniji in osrednji del Triglavskega narodnega parka. Triglav je visok 2864 metrov in se nahaja v Julijskih Alpah. Velja za simbol Slovenije in ga lahko vidimo tudi v slovenskem grbu. Na Triglav so se leta 1778 prvič povzpeli Luka Korošec, Štefan Rožič, Matevž Kos in Lovrenc Willomitzer iz Bohinja, kjer lahko vidimo tudi njihov spomenik. Leta 1895 je Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp. V njem je lahko v primeru slabega vremena do 5 ljudi. Aljažev stolp je zaščiten kot kulturni spomenik. Jakop Aljaž je prav tako dal izklesati Staničevo zave...
Krnica je alpska dolina, ki se nahaja južno od Kranjske Gore. Zajeda se med mogočne stene dvatisočakov in je tudi eno od izhodišč za vzpone nanje. Dolga je okoli 6 km in spada v območje Triglavskega narodnega parka. Dolina se začne pri umetnem jezeru Jasna in poteka ob potoku Pišnica v smeri proti Razorju (2601), ki se uvršča med najvišje vrhove Julijskih Alp. Na zahodnem delu doline Krnica se vije slikovita cesta na najvišji slovenski cestni prelaz Vršič. Med potjo se v Malem Tamarju nahaja spominski park, ki je posvečen umrlim planincem v kranjskogorskih gorah. V dolino Krnice za motorna vozila vodi...
Dolina Vrata je ledeniška dolina, ki ji sledimo prav pod mogočno Triglavsko severno steno. Nebotični vršaci – Cmir, Triglav, Bovški Gamsovec, Stenar, Dolkova špica, malo skrita Škrlatica, Rokavi, Dovški križ, Škrnatarica in Kukova špica – kakor stražarji obkrožajo dolino, ki mirno počiva pod zeleno žametno preprogo gozda, tu in tam pretrgano le s pašniki. Po dolini, ki je zasuta z nasipinami, morenami, rečnim prodom in pobočnim gruščem, teče Triglavska Bistrica. Zbira vse vode, tudi znameniti Peričnik, in jih nosi v Savo. Vrata niso le naravni fenomen. Ljudje so se tu v preteklosti ukvarjali s pašništvo...
Triglavska severna stena se nahaja nad dolino Vrat. Vrata so ledeniška dolina, do katere dostopamo iz Mojstrane po delno asfaltirani cesti mimo slapa Peričnika do parkirišča, kjer je nato do Aljaževega doma še pet minut hoje. Aljažev dom je izhodišče za planinske vzpone in plezalne vzpone nad dolino Vrat, najbolj je znana severna Triglavska stena. Triglavski severni steni na kratko pravijo kar Stena. Široka je 3 kilometre in visoka en kilometer. Triglavska severna stena je najbolj mogočna stena v slovenskih gorah in ena od največjih kopnih sten v Alpah. Proti zahodu postaja Stena vedno bolj strma, na ne...
Dom Planika pod Triglavom (2401) se nahaja na južni strani Triglava. Leži na visoki planoti Ledine v Julijskih Alpah. Prva koča je bila zgrajena leta 1871, ki pa je nato čez nekaj let propadla. Imenovala se je Triglavski tempelj. Leta 1877 so zgradili novo kočo in jo obnovili tri leta kasneje. Leta 1911 so zraven koče odprli nov Dom Marije Terezije. Dom je po 1. svetovni vojni prevzelo Slovensko planinsko društvo. Spremenili so ga v obmejno stražnico. Po 2. svetovni vojni je dom in kočo prevzelo Planinsko društvo Gorje in planinska postojanka je dobila današnje ime. Leta 1987 so postojanko porušili ter ...