Vipavska dolina se razprostira na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino. Nad dolino se dvigujejo planote Nanos, Hrušica in rob Trnovskega gozda. Na jugu dolino od Krasa ločijo Vipavski griči.
Vipavska dolina se deli na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo dolino, najbolj poseljeno območje je v Zgornji Vipavski dolini. Ob reki Vipavi, ki se izliva v smaragdno reko Sočo in potem v Jadransko morje, se v dolino širi vpliv Sredozemlja. Topli jug in ostri sever ustvarjata pogoje za rastlinsko edinstvenost in raznovrstnost. Posebna značilnost gornje doline je veter burja, ki je močan severovzhodnik. Prav na burjo je povezana značilna podoba s kamni obloženih streh. Plezališče Vipavska Bela se nahaja v soteski hudourniškega potoka Bela. Potok teče skozi vas Vrhpolje na robu Vipavske doline in nato ponikne na prodnatem Vipavskem polju. Hudourniški značaj potoka se pokaže ob močnem deževju. Soteska potoka Bela ima številne brzice, tolmune in na določenih območjih zelo ozka korita. Značilne so gladko zbrušene stene. Nekateri tolmuni so zelo globoki, med njimi voda pada v skočnikih, ki so visoki tudi do tri metre. Vrh plezališča Vipavska Bela je obiskovalcem dostopen z osebnim avtomobilom, saj se regionalna cesta Vrhpolje – Sanabor nahaja v neposredni bližini. Plezališče je zelo priljubljeno tako med plezalci začetniki kot med že bolj izkušenimi plezalci, ker ima tudi težke smeri do 8 c/c+.
Plezalne smeri so v višini od 5 do 20 metrov. Posebej privlačno je dejstvo, da so poleg glavne stene, na kateri je na voljo veliko smeri, plezališča speljana tudi po vsej dolini Bele, ki v poletnem času nudi prijetno osvežitev.