Športno rekreacijski center kmetija Jureči

Reka Kolpa je obmejna reka med Slovenijo in Hrvaško, ki izvira na hrvaški strani pod Risnjakom v približno 80 metrov globokem kraškem izviru. Na območju Bele krajine je Kolpa najprej koritasto vrezana z okoli 100 metrov visokimi bregovi, potem se bregovi znižajo do 20 metrov, pri Gribljah pa se Kolpa poplavno razlije proti mestu Metlika. Na koncu se reka zopet koritasto vreže čez južno Žumberško p

Mitrov tempelj, svetišče rimskega sončnega boga, se nahaja odmaknjen in skrit v gozdiču Judovje nad vasjo Rožanec. Relief, posvečen bogu Mitri, je bil vklesan v steno opuščenega antičnega kamnoloma ob koncu 2. stoletja. Mitraizem, prastara perzijska vera, je v Rimu v 3. stoletju skoraj postal državna vera. Kamnolom je v kraški dolinici, ki jo obdajajo več metrov visoke skalne stene. Mitrej v Rožan

Breg pri Sinjem Vrhu spada v občino Črnomelj. Je slikovita vasica skozi katero poteka znamenita pešpot od Damelj do Radencev. Tradicionalni pohod organizirajo vsako leto v mesecu maju, udeleženci pa so deležni pristne belokranjske dobrosrčnosti in kulinaričnih dobrot. Mlin z jezom v Bregu predstavlja značilen mlin v kanjonu reke Kolpe. Sodi v skupino vodnih mlinov na kamen s pogonom koles na spodn

Krajinski park Lahinja obsega območje v povirju zgornjega toka reke Lahinje. Nahaja se jugovzhodno od Dragatuša, predvsem na območju vasi Veliki Nerajec in Pusti Gradac. Osrednja naravna znamenitost je reka Lahinja. Tukaj je tudi šest zavarovanih naravnih spomenikov, pet kulturnih spomenikov in dva naravna rezervata, manjši močvirji, ki sta pomembna kot življenjska prostora ogroženih rastlinskih v

Črnomelj je osrednje in največje mesto v Beli krajini. Leži na pomolu visoko nad sotočjem reke Lahinje in pritoka Dobličice. Ta je omogočal varno poselitev že od starejše železne dobe. Mesto je imelo zaradi lege na ozkem pomolu poleg osrednje ceste le še dve vzporedni ulici. Ta zasnova se je kasneje le malo spremenila. Pisni viri ga prvič omenjajo leta 1228 z imenom Schirnomel. Leta 1407 je dobilo

Jama Kobiljača se nahaja na levem bregu reke Kolpe pod vasjo Špeharji. Kobiljača je s 346 metri rovov ena daljših izvirnih jam ob Kolpi. Ob prelomih je jamo oblikoval potoček, ki ima svoj izvir pod jamskim vhodom, ob visokih vodah pa preplavi jamo. Vodoravni vhodni rov je dokaj prostoren. Stropni del ima veliko kapnikov, vendar pa zaradi večjih temperaturnih sprememb v tem delu jame že razpadajo.