Logarska dolina

Logarska dolina se nahaja v središču Savinjskih Alp in velja za eno najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolino je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina je bila poseljena že v 13. stoletju, cesta pa je bila zgrajena šele leta 1930. Logarska dolina je dolga 7 km in se deli v tri dele, ki so spodnji travnati Log, srednji gozdnati Plest in zgornji gruščnati del Kot. Nad Kotom se dviguje ledeniška krnica Okrešelj. Po Logarski dolini vodi naravoslovno etnografska pot, ki je opremljena s številnimi informativnimi tablami. Naravne znamenitosti v dolini so slap Rinka, slap Palenk, Rastovški slap, Logarj...

Logarska dolina - Slap Rinka

Slap Rinka se nahaja v Logarski dolini. Do njega iz parkirišča vodi urejena in nezahtevna pot, ki traja približno 15 minut. Reka Savinja izvira iz več izvirov pod Okrešljem in nato teče preko brzic do okoli sto metrov visoke stene, preko katere pada v enem izmed najlepših slapov v Sloveniji, slapu Rinki. Stena slapa je iz apnene breče, ki ji daje pobočju posebno rdečkasto barvo. Slap Rinka je visok 90 metrov in spada med ene najvišjih prosto padajočih slapov pri nas. Zaradi dolgega padca se voda v zraku razprši v drobne kapljice in nudi čudovit pogled ter prijetno osvežitev v vročih poletnih dneh. Pod s...

Olševa - Obel kamen

Olševa je slikovita grebenska gora, ki se nahaja v vzhodnih Mežiško – Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo. Njen okoli 5 km dolgi gorski greben je nekdaj ločil pokrajini Štajersko in Koroško. Najvišji in glavni vrh je Govca (1929 m), poleg tega pa se nahajajo še vrhovi Lepi vrh na vzhodnem robu, Obel kamen na zahodnem robu grebena Olševa in Gladki vrh. Na vrhu Oblega kamna je zanimiva pomanjšana kopija Aljaževega stolpa iz Triglava. Okoli 200 metrov pod vrhom Oblega kamna se nahaja znamenito najdišče Potočka zijalka. Prostoren vhod v jamo leži nad sklenjeno gorsko mejo. Potočka zijalka je široka o...

Izvir Savinje

Logarska dolina je ena izmed najlepših alpskih dolin v Evropi. 7 km dolga in do 500 metrov široka ledeniško preoblikovana dolina gornjega toka in izvira reke Savinje je največja dolina v Kamniško – Savinjskih Alpah. Dolina poteka med gorskimi grebeni, ki so se izoblikovali ob tektonskih prelomnicah. Led je najvišje segal do nadmorske višine 1200 metrov in do vhoda v Logarsko dolino. Savinja vre na dan v zatrepu doline pod krnico Okrešelj v višini 1280 metrov in nato brzi proti 90 metrskem slapu Rinka. Izvir Savinje se nahaja ob urejeni planinski poti proti Okrešlju. Izvir je stalen, voda pri izviru je...

Logarska dolina - Izvir Črne - Drugi izvir reke Savinje

Po Logarski dolini vodi naravoslovno etnografska pot, ki gre mimo zanimivih predelov krajinskega parka. Sprehod po urejeni poti traja 2 do 3 ure. Celotna dolžina poti znaša 7 km in se zaključi pri slapu Rinka. Izvir Črne se nahaja v začetnem delu Logarske doline. Ime Črna je potok dobil po temnih glinah, ki so v strugi. Pod slapom Rinka voda kmalu ponikne in pride na plano spet v spodnjem delu doline kot drugi izvir Savinje. Na površje pride zaradi neprepustnih plasti in potem teče po temnih sedimentnih glinah. Izvir Črne nato teče po regulirani strugi in se zlije s potokom Jezera, ki priteče iz Matkove...

Robanov kot

Solčavsko zajema območje Logarske doline, Robanovega in Matkovega kota, dolinski svet Solčave ter gorske kmetije pod Raduho, Olševo, nad Robanovim in Matkovim kotom. Solčavsko leži ob zgornjem toku reke Savinje in je obdano z gorami Karavank in Savinjskih Alp. Robanov kot se nahaja na poti med Solčavo in Lučami. Tako kot Logarsko dolino je tudi Robanov kot v zadnji ledeni dobi preoblikoval ledenik. Robanov kot je bil leta 1987 zaradi naravnih znamenitosti razglašen za krajinski park. Zaradi ohranitve dragocenega naravnega okolja je dolina zaprta za promet. Dolina je dolga 4 km in po njej teče hudournišk...

Frischaufov dom na Okrešlju

Frischaufov dom na Okrešlju (1378 m) je planinska postojanka, ki se nahaja na robu krnice Okrešelj nad Logarsko dolino. Do doma najlažje pridemo iz doline mimo slapa Rinke ali po malo daljši Pastirski poti. Dom obdajajo vrhovi Štajerske Rinke, Mrzle gore, Turske gore in Križa. Ime je dobil po dr. Johannesu Frischaufu (1837-1924), ki se je ukvarjal z raziskovanjem Kamniških Alp. Bil je alpinist, geodet in matematik, ki se je rodil na Dunaju. Na Okrešlju je bila prva koča zgrajena leta 1876, vendar jo je plaz odnesel leta 1907. Naslednje leto so zgradili novo postojanko, nato pa so leta 1991 odprli obnovl...