Bohinjsko jezero - Ukanc

Bohinjsko jezero se nahaja v občini Bohinj. Občini pripada razsežno ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino in južnim pobrežjem Bohinjskega jezera. Jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Ima površino 3,3 km2. Dolgo je preko 4 km, široko kilometer in globoko do 44,5 m. Bohinjsko jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Prvotna

Korita Mostnice se nahajajo v alpski dolini Voje, ki leži severovzhodno od Bohinjskega jezera, blizu naselja Stara Fužina. Korita Mostnice so približno dva kilometra dolga soteska, ki jo je izdolbel potok Mostnica. Korita so na nekaterih predelih zelo ozka, samo en meter, najbolj globoka pa so pri Hudičevem mostu in to kar 20 metrov. Hudičev most je dal leta 1777 zgraditi baron Žiga Zois za lažji

Vogel se nahaja v občini Bohinj. Leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp in je visokogorsko smučišče v območju Triglavskega narodnega parka. Sodobna gondolska žičnica v Ukancu pripelje obiskovalce na nadmorsko višino 1537 metrov. Iz okrepčevalnice Viharnik, ki se nahaja takoj ob gondolskem izstopu, je čudovit panoramski razgled na Bohinjsko kotlino. Nudijo pizze in ostalo hrano. Tukaj se nahaja tu

Cerkev sv. Janeza Krstnika se nahaja v Ribčevem Lazu. Je ena izmed večjih znamenitosti kraja, poleg spomenika štirim srčnim možem, ki je bil postavljen leta 1978 in kipa Zlatoroga. Leži ob Bohinjskem jezeru in je skupaj z mostom čudovita podoba Bohinja. Pri cerkvi je manjše parkirišče. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila narejena že pred letom 1300. Ime je dobila po verskem voditelju iz 1. stoletja

Ribčev Laz je naselje, ki spada v občino Bohinj. Nahaja se na vzhodnem delu Bohinja in predstavlja center dogajanja in najbolj znano podobo Bohinja. Prebivalci so se prvotno ukvarjali s kmetijstvom, danes jim pa glavni prihodek prinaša turizem. Med prvo svetovno vojno je bil prehodni pas med bojiščem in zaledjem. V Ribčevem Lazu so največje znamenitosti cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki je danes pod

Uskovnica je bohinjska planina, ki se razprostira med Vojami in Pokljuko. Nahaja se nad naseljem Srednja vas v Bohinju ter spada v srenjsko srenjo. Pokljuka predstavlja največjo zaokroženo gozdno površino v Triglavskem narodnem parku. Uskovnica spada med najbolj zgodaj, že leta 1498, omenjane planine v Bohinju. Planota Uskovnica (1000 – 1400 metrov) je poznana po prostranih planinskih pašnikih,

Vodnikov razglednik (1017 m) je razgleden vrh, ki se nahaja nad vasjo Koprivnik. Razloženo naselje leži na južnem pobočju Pokljuke v Občini Bohinj. Koprivnik se je razvil iz nekdanje pašne planine in prebivalstvo se v glavnem ukvarja z gozdarstvom in planinsko živinorejo. Na razglednik se je rad sprehajal že Valentin Vodnik, ki je služboval v Koprivniku kot duhovnik leta 1793 in prav zaradi tega s