Tolminska korita

Tolmin je že dolga stoletja središče Tolminske pokrajine. Nahaja se na pomolu med rekama Tolminko in Sočo. Mesto je bilo med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale soške fronte, močno porušeno. Na območju Tolmina so najznamenitejša korita Tolminke in Zadlaščice. Tolminska korita so najbolj južna vstopna točka v Triglavski narodni park, ki je edini slovenski narodni park. Iz Tolmina se peljete en kilometer do Zatolmina. So najpomembnejša naravna znamenitost. Turistične poti so bile narejene v letih od 1953 do 1958. Potekajo ob Tolminki do toplega izvira in ob Zadlaščici do Medvedove glave. Glavni ...

Cesta na Mangartsko sedlo

Mangart je 2679 metrov visoka gora v Julijskih Alpah. Je četrti najvišji vrh. Leži na meji z Italijo in zato privabi mnoge pohodnike z obeh strani meja. Do ceste za Mangartsko sedlo lahko pridemo z več smeri: iz smeri Rabeljskega jezera (Trbiža), iz smeri Trente (Vršiča) ali iz smeri Bovca. Odcep za cesto na Mangartsko sedlo se nahaja v bližini novega viadukta, ki se nahaja na poti med mejnim prehodom Predel in Logom pod Mangartom. Stara vojaška cesta nas pripelje na Mangartsko sedlo, ki se nahaja na višini 2055 metrov in je tudi izhodišče za vzpon na Mangart. Cesta je ponekod strma, ovinkasta in na nek...

Trdnjava Kluže

Trdnjava Kluže se nahaja pri Bovcu. Spada med mogočne in zanimive trdnjavske objekte. Nahaja se nad globoko sotesko reke Koritnice, v njenem najožjem delu. Pred njo je majhen park, kjer so postavljene informativne table. Prvotna beneška trdnjava je bila postavljena v drugi polovici 15. stoletja za obrambo pred Turki. Benečani so bili nato leta 1509 pregnani in trdnjava Kluže je prešla v avstrijske roke. Na stroške koroških deželnih stanov so jo utrdili in postala je sedež glavarstva. V prvi polovici 17. stoletja je glavar Georg Filip von Gera poskrbel za nujne izboljšave in jo dozidal. Utrdba Kluže je o...

Most na Soči - Jezero

Naselje Most na Soči se nahaja na južnem delu Tolminske kotline. Leži na sotočju reke Idrijce in Soče. V Mostu na Soči imajo čudovito umetno jezero za HE Doblar, ki je priljubljena točka za domačine, turiste in ribiče, ki radi uživajo v njegovih lepotah in nezahtevnih sprehajalnih poteh. Ob jezeru se nahaja bar Morea in zraven njega je Kajakaški vadbeni center. Po jezeru vozi tudi turistična ladja Lucija. Ob poti ob jezeru se nahaja Most čez reko Sočo, na katerem je manjša in večja skakalnica. Ob jezeru ima sedež Kulturno društvo Ivana Preglja, ki je bil znan slovenski pesnik in pisatelj. Najbolj poznan...

Mangart

Mangart je 2679 metrov visoka gora v Julijskih Alpah. Je četrti najvišji vrh. Leži na meji z Italijo in zato privabi mnoge pohodnike z obeh strani meja. Izhodišče za vzpon na Mangart je Mangartsko sedlo, ki se nahaja na višini 2055 metrov. Do tu nas pripelje slikovita nekdanja vojaška cesta, ki je bila zgrajena leta 1938. Na sedlu je koča, kjer imajo na voljo slastne domače jedi. Odprta je od julija do konca septembra. Mangartsko sedlo je priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Od tukaj lahko vidite v dolini Mangartski oziroma Belopeški jezeri. Z Mangartskega sedla vodita na Mangart dve poti, Italij...

Grad Kozlov rob

Kozlov rob je osamel stožčast hrib, ki se nahaja nad mestom Tolmin sredi slikovite Tolminske kotline. Vzpetina ima pestro zgodovino. Ruševine na vrhu hriba so namreč ostanki nekdaj najbolj ohranjenega in hkrati najbolj pomembnega gradu na severnem Primorskem. Za lastništvo hriba so se v obdobju srednjega veka potegovali številni fevdalci, kot so oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in Habsburžani. Najstarejši pisni vir sega v leto 1188. Leta 1194 pa je posebej v sklopu objekta omenjena kapela svetega Martina. Deželni glavar je varovanje gradu Kozlov rob zaupal močnim in znanim ple...

Vila Vipolže

Vila Vipolže se nahaja v razloženem naselju Vipolže. Nekdaj je bila lovski dvorec goriških grofov, ki je dolgo časa služil za poletna doživetja. Kasneje je bil v lasti plemiških rodbin Herberstein, Della Torre, Attems in nazadnje Teuffenbach. V 16. in 17. stoletju je dvorec doživel vojno med Benečani in cesarji. V prvi polovici 17. stoletja so ga Benečani predelali v prelepo renesančno vilo pravokotne oblike, z beneškim okrasjem in dvema prislonjenima oglatima stolpičema. Lastniki so ga uporabljali kot poletno rezidenco z imenitnim parkom, ki ga je krasil baročni vodnjak. V času med obema svetovnima v...