Gornji Grad se nahaja v zgornjem območju Zadrečke doline med Rogačevo skupino in planoto Menina. Naselje je bilo skozi zgodovino pomembno turistično središče. Gornji Grad je poln kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Benediktinski menihi so leta 1140 zgradili benediktinski samostan, ki je leta 1461 prešel v last ljubljanske škofije in bil nato ukinjen leta 1473. Ljubljanski škofje so si takrat Gornji Grad izbrali za letno rezidenco. Škof Ernest von Attems je leta 1750 dal porušiti samostanska poslopja in staro cerkev ter postavil današnjo cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Cerkev je bila dograjena leta 1763 in se ponaša z znamenitim božjim grbom in dragocenimi oltarnimi slikami Martina Johanna Kremser-Schmitda iz leta 1775. Cerkev katedralnega tipa je največja in arhitektonsko najbolj pomembna baročna zgradba na Spodnjem Štajerskem. Iz cerkvene zunanjščine najbolj izstopa prednja fasada, ki posnema arhitekturo oltarnega nastavka. V vrhnjem zaključku fasade se nahajajo kamniti kipi Krščanske ljubezni, sv. Miklavža, Vere in Upanja, ki so delo Jožefa Strauba iz leta 1755. Slika, ki se nahaja za glavnim oltarjem, je delo Leopolda Layerja. Poleg slik Kremser-Schmidta so prav tako dragocene slike Pavla Kühnla iz okoli leta 1860. V levi kapeli so kulise Božjega groba, v desni kapeli ob prezbiteriju pa je zakristija. V cerkveni veži je shranjen Andrejev oltar in renesančni nagrobniki ljubljanskih škofov.