Gornji Grad je manjše naselje v Zgornji Savinjski dolini ter sedež občine Gornji Grad. Razprostira se v zgornjem delu Zadrečke doline med Rogačevo skupino na severu in planoto Menina na jugu. V kraju se stekata reka Dreta in potok Šokatnica.
Gornji Grad je razdeljen na zaselke Spodnji trg, Gornji grad, Prod, Novo naselje in Podsmrečje. Naselje ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, njegovi začetki segajo že v čase rimske dobe. Oglejski patriarh Peregrin je tukaj leta 1140 ustanovil edini benediktinski samostan na ozemlju sedanje Slovenije. Leta 1461 so ga priključili ljubljanski škofiji. Le-ta je v začetku 16. stoletja dozidala samostanska poslopja v utrdbo. Škofje so rezidenco zapustili leta 1783. Kompleks je bil delno porušen ob koncu 18. stoletja, požgan je bil leta 1944. Sedaj sta ohranjena le dva samostanska trakta, od utrdb pa dvonadstropen vhoden glavni stolp in dva stranska. V vhodnem stolpu, ki se imenuje Štekl, je več muzejskih zbirk. Štekl se nahaja ob zvoniku katedrale in je bil zgrajen leta 1578 kot obrambni in hkrati vhodni stolp v utrjen kompleks graščine. V pritličnem delu Štekla se nahajajo prostori galerije, zgornji prostori pa so namenjeni muzejskim zbirkam. Zbirke so naslednje: etnološka zbirka, ustanovljena leta 1989, zbirka Antona Jamnika (1862-1942), izumitelja in ljudskega oblikovalca, ustanovljena leta 1999, etnološka zbirka Šokatnikove domačije, ustanovljena leta 1999 ter zbirka fosilov in kamnin, ki je bila ustanovljena leta 1999.
Eksponati v etnološki zbirki izvirajo iz Gornjega grada in okolice. V Šteklu so razstavljeni kar v vseh treh nadstropjih, tudi na podstrešju. V zbirki domačina Antona Jamnika, ki je bil fotograf in urar, sta predstavljeni ti dejavnosti in naprave, ki jih je izumil in oblikoval.