Lokev - Cerkev sv. Mihaela

Lokev je naselje na Krasu, ki se nahaja blizu meje z Italijo in spada v občino Sežana. Kraj je dobil ime po veliki lokvi (kalu), kjer so vaščani napajali živino. Lokev je bila poseljena že v času prazgodovine, pa tudi v obdobju Rimljanov. Oglejski patriarhi so Lokev leta 1118 podelili viteškemu redu templjarjev. V kasnejšem času je vasica večkrat menjavala gospodarje. V pisnih virih se Lokev prvič omenja leta 1234. Lokev ima lepo urejeno staro vaško jedro, okoli stolpa so obzidane domačije, ki so imele tudi obrambni značaj.

Kraj je razdeljen na dva dela, ki sta med seboj precej nepovezana. Starejši del Lokve se nahaja okoli cerkve svetega Mihaela in obrambnega stolpa, v novejšem delu vasi pa je znana pršutarna, ki velja za najstarejšo pršutarno na slovenskem Krasu. Lokev je sedež župnije Loke, ki je bila ustanovljena leta 1947. Ta je ob ustanovitvi obsegala še Prelože, nato ji je bila pa priključena še Lipica. Najpomembnejše znamenitosti v Lokvi so obrambni stolp, župnijska cerkev sv. Mihaela, gotska kapelica Marije Pomočnice, kaštelir Klemenka, ki je na vrhu hriba nad Lokvijo, značilne strnjene domačije in drugo.

Cerkev svetega Mihaela je posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Narejena je bila leta 1613 na ostankih prejšnje cerkve iz leta 1118, ki so jo postavili vitezi templarji. V letu 1876 so cerkev svetega Mihaela temeljito obnovili. Znani slovenski slikar, kipar in grafik Tone Kralj (1900 – 1975) je cerkev poslikal v vojnem času od leta 1942 do 1943. Freske imajo splošno krščansko tematiko, vendar je v njih izražen tudi upor proti vojni in fašizmu. Ob cerkvi stoji gotska kapelica Marije Pomočnice, ki je iz leta 1426. V kapeli se nahaja lesen kip Marije z Jezusom, ki spada med ene izmed pomembnejših primerkov gotskega kiparstva na Primorskem. V župnišču imajo shranjeno romansko razpelo iz okoli začetka 13. stoletja, ki je eden izmed najbolj pomembnih predmetov iz obdobja romanike na Slovenskem.