Park Škocjanske jame se nahaja v bližini Divače na slikovitem Krasu. Zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino so bile Škocjanske jame v letu 1986 vpisane v seznam pri Unescu. Škocjanske jame se uvrščajo med najbolj pomemben podzemeljski pojav na območju Krasa in Slovenije ter sodijo med najbolj znamenite jame na vsem svetu. Jame je ustvarila reka Reka, ki ponika pod skalno steno, vrh katere se nahaja vas Škocjan, po katerih so jame tudi dobile ime.
V vhodnem predelu Škocjanskih jam se je na okoli 450 metrov dolgem odseku skozi geološko zgodovino porušil strop in nato sta nastali dve udornici, ki sta Mala in Velika dolina. Velika dolina ima prepadne, od 140 do 160 metrov visoke navpične stene. Dolini sta med seboj ločeni z naravnim mostom, pod katerim se reka Reka v slapu izliva v čudovito jezero. V Veliki dolini se nahajajo vhodi v tri slikovite in pomembne jame, ki so naslednje: 600 metrov dolga Tomičeva jama, Ozka špilja in 30 metrov dolga Jama nad jezerom. Tomičeva jama je dobila ime po okrajnem glavarju Mateju Tomincu, ki je dal narediti pot v Veliko dolino. V jami so v ilovici našli sledove bivanja človeka v času od mezolitika do antike.
V obeh udornicah, Mali in Veliki Dolini, uspeva bogato rastlinstvo, ki je značilno tako za mediteranski kot alpski svet. Takšna botanična pestrost je nastala zaradi specifičnih mikroklimatskih razmer. V obeh dolinah uspeva osem taksonov, ki so uvrščeni v kategorijo redkih vrst. V Veliki dolini je edino nahajališče bršljanovega pojalnika na območju Slovenije. V zahodnem predelu Velike doline reka Reka dokončno steče pod zemljo skozi Reški rov ob Schmidlovi dvorani.